Maj ni le mesec mladosti, ki se začne z dvodnevnim praznikom dela – je tudi mesec, ko zorijo artičoke. In človek ne bi nikdar pomislil, da imajo te kaj skupnega s filmsko zvezdnico Salmo Hayek. Razen seveda krasote. Ampak polno latinsko ime artičoke se glasi Cynara cardunculus L., subsp. scolymus (L.) Hayek. Res pa je v tem primeru »kri« bolj voda… Saj bi bilo zanimivo vedeti, kaj o teh okusnih pomladnih cvetnih poganjkih, sorodnikih po imenu, meni 49-letna Mehičanka, ampak nam z njo nikakor ni uspelo vzpostaviti stika.
Praznik artičok
Morda pa si o njih izdelate lastno mnenje, če ta konec tedna obiščete Strunjan, kjer bo v soboto in nedeljo na parkirišču v središču mesta pred gostilno Pod trto potekal Praznik artičok. Prireditev, ki je postala že tradicionalna, v Strunjanu prirejajo zato, ker prav tam uspeva avtohtona slovenska artičoka, na katero so domačini izjemno ponosni. Artičoka sicer slovi kot eden najdražjih pridelkov, če upoštevamo, koliko je med pripravo zavržemo. Ampak pri mladih artičokah, ki še niso olesenele, je odpadka manj. Posebno imenitne so prav istrske artičoke, po katerih slovi naš Strunjan, kjer so to avtohtono sorto pridelovali že v časih pred Beneško republiko. Strunjanske artičoke so nekoliko manjše, ampak precej okusnejše, zato jih poznavalci cenijo podobno kot divje šparglje. Tako bodo v soboto in nedeljo v Strunjanu na svoj račun prišli sladokusci, ki bodo lahko pokušali različne jedi, pripravljene iz tega sadeža, in se sprehodili med nasadi.
Latinsko ime artičoke Cynara cardunculus je dalo ime italijanskemu likerju cynarju, tudi pri nas poznani sladki grenčici iz artičok, ki jo naši zahodni sosedje uživajo kot aperitiv in tudi digestiv. Zaradi vsebnosti cynarina, izvlečka artičoke, namreč pospešuje prebavo. Enako velja za same artičoke, ki imajo še kopico drugih zdravilnih lastnosti. Lahko jih skuhamo v osoljenem kropu, okisanem z limono in začinjenem z rožmarinom, nato pa njihove liste trgamo s prsti, jih pomakamo v mešanico oljčnega olja, limonovega soka in gorčice ter z njih z zobmi postrgamo mehko meso. Njihove mehke dele oziroma srčke, ki se dobijo tudi vloženi, lahko pripravimo v različnih solatah, juhah, mesnih omakah in enolončnicah, so odličen dodatek na pici, lahko jih ocvremo, pripravimo kakor špinačo ali z njimi nadevamo pito…
Artičoke s šparglji v solati
Potrebujemo šest mladih artičok, 500 g špargljev, 200 g solate (lahko uporabimo regrat, vodno krešo, mlade špinačne liste…), 2 pomaranči ali grenivki, 2 limoni, 50 g mandeljnov, 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 1 žličko gorčice, 2 stroka česna, morsko sol, sveže zmlet črni poper.
Pristavimo vodo za kuhanje artičok, ki smo ji dodali sok ene limone in malo soli. Artičoke očistimo, trde in olesenele dele listov porežemo. Špargljem polomimo spodnje, olesenele dele stebel, in to čim nižje, kjer se steblo prelomi, ko ga skušamo prepogniti. Solato operemo in odcedimo ter narežemo, česen olupimo in drobno sesekljamo. Mandeljne popražimo na suhi ponvi in grobo narežemo. Artičoke položimo v krop in počasi kuhamo pol ure. Šparglje popečemo v ponvi na žlici olja, da postanejo živo zeleni, se nekoliko zmehčajo, a ostanejo čvrsti. Pomaranči oziroma grenivki olupimo, odstranimo tudi belo kožico, nalomimo na krhlje in narežemo. Sok, ki bo pri tem kapljal, ulovimo v skodelico. Kuhane artičoke odcedimo in razkosamo na četrtine. Za preliv v skodelici, kamor smo ulovili sok pomaranč oziroma grenivk, gladko razmešamo sok ene limone in sol, da se slednja stopi. Med mešanjem postopoma prilijemo oljčno olje. Nazadnje dodamo sesekljan česen, gorčico in poper. Ohlajene artičoke in šparglje ter solato in narezani pomaranči oziroma grenivki razdelimo na krožnike. Pokapljamo s solatnim prelivom in potresemo z mandeljni. Postrežemo kot osvežilno hladno predjed, imenitno pa se obnese tudi kot lahka večerja.
