Nekoč je bilo preprosto: na vrt smo potresli polžehin in sluzavci, ki so jedli našo solato, so pomrli. Sedaj, v časih ekološkega vrtnarjenja, je vse bolj zapleteno. Poleg tega pa se zdi, da še nikoli ni bilo toliko polžev kot sedaj, ko vsaka mestna gospodinja goji svojo solato.
Srkajo pivo, namesto da bi grizli solato
V vrtnarstvu je veliko idej, kako se na naraven način rešiti polžev. Denimo s pivom. Takole gre: v nizko pločevinko nalijete pivo in ga nastavite med solato. Polže bo pivo privlačilo, zlezli bodo v pločevinko, se napili in utopili. Vsak vrtnar, ki je poskusil pivsko polžjo past, ve, da nato ni vsako jutro iz pločevinke pobiral mrtvo pijanih polžev. Ker jih v pločevinki ni bilo. Na portalu Garden Myths so z eksperimentom natančno pokazali, zakaj jih ni. Polže pivo privlači in res lezejo proti pivski pasti, a naredijo le požirek ter odlezejo nazaj proti solati. Pivska polžja past deluje le toliko, da polži raje kot solato srknejo pivo. Poleg tega jih ne privlači pivo, temveč kvas in bi bil enak učinek tudi, če bi v posodici zmešali sladkor, vodo in kvas. A to se sliši precej manj atraktivno kot pivska past. Čeprav se na forumih pojavlja tudi nasvet, da v kozarcu zmešamo dva pecilna praška, sladkor in vodo. To mešanico naj bi polži z veseljem pili, nakar naj bi jim pecilni prašek v želodcu narasel in polž bi poginil. Problem je le v tem, da pecilni prašek sam od sebe pač ne naraste.
Veliko antipolžjih nasvetov tudi predlaga, da polže odženemo z ovirami. To so lahko kavna zrna, jajčne lupine, pepel, celo pesek, tobak in sol, vse, kar naj bi polžem otežilo dostop in se jim lepilo na slinaste noge. Med idejami, kako polžem preprečiti dostop do solate, je tudi črna folija, ki naj bi se na soncu segrela in polži bi se scvrli. V teoriji seveda, saj celo šolarji vedo, da polži po vročini ne lazijo naokoli. Kar zadeva kavo, jajčne lupine, žagovino in druge ovire, bodo te polže le upočasnile, ne pa pregnale. Pri soli je problem v tem, da polže sicer umori, jih dobesedno razžre, a sol tudi ostane v zemlji, kar ne koristi rastlinam. Podobno je z apnom.
Bakrene žice okoli gredic
Zelo priljubljene so tudi metode, ki uporabljajo kovino. V tem je nekaj resnice, saj so kovine, predvsem železo, za polže strupene. Tako nekateri vrtnarji okoli gredic napeljejo bakrene žice ali trakove. Polže to do neke mere res odvrne od napada na solato, ne pa povsem. Prav tako je z rastlinami, ki naj bi polžem smrdele: jim res, a želja po solati premaga gnus pred vonjem ognjiča.
V zadnjem času so vse bolj priljubljeni homeopatski pripravki za odganjanje polžev. Bodisi pripravljeni prav za rastline ali pa za ljudi, ki jih škropimo po vrtu. Zelo učinkovit naj bi bil železov fosfat, ki ga v homeopatiji uporabljajo za zdravljenje vnetij. S homeopatskimi pripravki naj bi škropili tla in rastline. Ob tem zagotavljajo, da se s tem krepi tudi rastlina, kar je pri protipolžji zaščiti res nenavadno, saj se rastline ne morejo zaščititi pred polžjim ugrizom. Pri teh pripravkih je nerodno tudi to, da so precej dragi.
Torej, kaj ostane? Če si na vrtu ne morete omisliti indijske tekačice, račke, ki bi zobala polže, je verjetno najbolj gotova zaščita ročno pobiranje polžev. Za to je najboljši čas zgodaj zjutraj, v rosi ali pa po dežju. Prav tako pomaga, če vrt očistite. Pri tem mislimo, da na njem ni temačnih vlažnih kotičkov, recimo pod deskami, opekami ali kupi trave, ki jih imajo polži najraje. Pomaga tudi, če zalivate zjutraj, ne pa zvečer. Večerno zalivanje še bolj opogumi polže, da si priredijo nočno zabavo na solati.
Sploh pa – na ekološkem vrtu so tudi polži del narave, kajne?
