Ko je zbolela, je bila Darja Molan mlada mamica enoletne hčere, samska. Imela pa je veliko prijateljev, ki jih je vse zanimalo, kako je z njo; kmalu je sprevidela, da je bolje, da piše blog, kot pa da odgovarja na njihove številne telefonske klice. Tako je prijatelje in druge, ki se jih je njena zgodba dotaknila, seznanjala z vsem, kar se ji je dogajalo. Na blog je zlila vse: strah, bojazni, negotovosti, stiske, dileme – brez olepševanj in filtriranja. Zapisala je vse, kar je v danem trenutku privrelo naravnost iz duše. Tako je nastal dnevnik njenega boja z rakom dojke, njenega potovanja skozi procese zdravljenja, na katerem, pravi, je spoznala čudovite sopotnike. Bralci njenega bloga – bilo jih je več kot tisoč – so jo spremljali na vsakem koraku njene poti, ko konec, izid zdravljenja, še ni bil znan.
Molanova je najprej prestala operativno odstranitev tumorja, šla skozi preizkušnjo zdravljenja s kemoterapijo, ko se je izkazalo, da je nosilka genetske okvare in je tveganje, da bo ponovno zbolela za rakom dojke in jajčnikov, zelo veliko, so ji zdravniki priporočili preventivno odstranitev dojk in jajcevodov. Prestala je rekonstrukcijo dojk. Ker je gensko mutacijo podedovala od mame, se je tudi mama odločila za preventivno odstranitev jajčnikov in jajcevodov – ravno še pravi čas, saj so na odstranjenem jajcevodu našli rakavo tkivo, čeprav prejšnje običajne preiskave niso pokazale prisotnosti bolezni. Tako je Molanova, kot pravi, rešila življenje svoji mami. Danes je Darja Molan zdrava, aktivna članica združenja Europa Donna in nič več samska, saj je na začetku zdravljenja spoznala svojega novega življenjskega sopotnika.
Avtorica si želi, da bi s svojo zgodbo koga prebudila, da začne spremljati svoje telo: »Ne ignorirajte vabil v državne presejalne programe Zora, Dora, Svit. Ne skrivajte se zaradi lastnega strahu pred rakom. Vsak dan šteje. Če ne zaradi sebe, naredite to za svoje otroke, vnuke, prijatelje, svojce. Izguba boli.«
