Danes se bo nadaljeval postopek zoper nekdanjega poveljnika brigade Moris Toneta Krkoviča zaradi sestrelitve helikopterja JLA nad ljubljansko Rožno dolino. Zasebna tožnica, vdova umrlega pilota Tonija Mrlaka Emilija Mrlak, v zasebnem kazenskem pregonu Krkoviču očita, da je bila sestrelitev na prvi dan osamosvojitvene vojne uboj, saj je bil helikopter njenega moža neoborožen in ni nikogar ogrožal, temveč je zgolj letel čez Ljubljano. Poleg Mrlaka je v sestreljenem helikopterju umrl tudi makedonski sopilot Bojanče Sibinovski.
»Nikoli več!«
Na včerajšnji osvetlitvi dogodkov izpred petindvajsetih let, na kateri so poleg voditelja dogodka Mateja Šurca in Drage Potočnjak, avtorice knjige o sestrelitvi Skrito povelje, nastopili nekdanji poveljniki Teritorialne obrambe (TO), veterani vojne za Slovenijo, se je izluščilo prepričanje, da je razumevanje preteklih dogodkov pomembno za prihodnost. »Nobena žrtev v vojni ni zaman, je pa vsaka nepotrebna,« je dejal upokojeni polkovnik slovenske vojske, med vojno poveljnik grosupeljskega štaba TO, Miloš Šonc. »Sestrelitev helikopterja Tonija Mrlaka je madež na slovenski državi, ki ga je treba razčistiti,« je dejal. Šonc je prepričan, da je treba razumeti, kako je na usodni dan potekalo poveljevanje, kdo je izdal katero povelje in kdo je kaj izvršil, da bi bile morebitne napake, če bodo ugotovljene, v bodoče preprečene. »Pripravlja se novi zakon o obrambi in novi sistem mora preprečevati napake, ki so se zgodile v preteklosti.«
Poveljnik odreda TO Litija Avgust Cvetežar je dodal, da vojaško pravo predvideva, da podrejenemu ni treba izpolniti ukaza, če bi izvršitev po nepotrebnem ogrozila življenja. Tako denimo sam med vojno s svojo enoto ni izvršil ukaza za napad na moščansko vojašnico, saj bi to odprlo spopad, ki bi ogrozil civilno prebivalstvo po vsej Ljubljani.
Od veteranov je bilo mogoče slišati, da je poleg razkrivanja resnice o sestrelitvi helikopterja treba iz procesa potegniti spoznanje, da tudi v vojni vladajo etična in moralna načela. Tone Krkovič, za mnoge heroj osamosvojitve, sicer trdi enako, vendar z druge strani – pravi, da je bilo njegovo dejanje nesporno pravilno, saj da je s sestrelitvijo zaščitil Ljubljano, predvsem pa poveljstvo obrambe in državno predsedstvo, pred napadom helikopterja JLA.
Zakaj je Krkovič mislil, da je helikopter oborožen in da je na bojni nalogi, bo po pričakovanjih danes pojasnjeval na sodišču. Spomenka Hribar pa je včeraj zbrane v knjigarni založbe Sanje, kjer so izdali knjigo Skrito povelje, opomnila, da Krkovič smrti pilotov »kot človek« ni nikoli obžaloval, tudi če bi denimo ob obžalovanju dejal, da ni mogel storiti drugače. Nasprotno danes Krkovič in njegovi kolegi iz stranke SDS v vdovi pilota vidijo sovražnico in jo omalovažujejo. Gre za popolno odsotnost empatije in sočutja, pravi Hribarjeva.
Zamujanje preiskave
Da so argumenti na Krkovičevi strani šibki, meni nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. »Krkovič ima nedvomno velike zasluge za osamosvojitev Slovenije, kar pa še ne pomeni, da je s tem že kar vnaprej razbremenjen odgovornosti za morebitno kaznivo dejanje, ki bi ga pri tem lahko storil,« je opozoril v pisanju v Dnevniku. »Dokazi za obtožbo protipravne povzročitve smrti dveh pilotov neoboroženega helikopterja so bili skrbno zbrani in objavljeni v knjigi Skrito povelje, nato pa še v kazenski ovadbi vdove Emilije Mrlak. Ali ti dokazi obtožbo potrjujejo ali ne, pa lahko pravno veljavno odloči samo sodišče.«
»Ali gre za zločin, bo odločilo sodišče, menim pa, da gre za še eno grozljivo odlaganje preiskave, ki bi se morala zgoditi že takoj po koncu vojne,« meni penolog z ljubljanskega Inštituta za kriminologijo Dragan Petrovec. »Dejstvo, da je primer prišel na vrsto tako pozno in da so morali svojci sprožiti celo zasebni pregon, kaže na precejšnje probleme slovenske družbe.«
Vdova Emilija Mrlak je z otrokoma več let čakala tudi na priznanje statusa žrtve in pripadajočega socialnega varstva, ki so ju morali celo iztožiti na sodišču. Poleg kazenskega pa so še vedno odprti tudi nekateri drugi postopki v zvezi s pilotovo smrtjo.
