»Uvedba davčnih blagajn je za zdaj dosegla svoj namen. Tako glede zmanjšanja sive ekonomije in zaposlovanja na črno kot glede povečanja davčnih prihodkov,« je zadovoljno naznanil finančni minister Dušan Mramor. Davčni prihodki, ki jih lahko pripišemo uvedbi davčnih blagajn, so se pri DDV v letošnjem prvem četrtletju zvišali za skoraj 14 milijonov evrov, pri dohodnini in prispevkih pa za približno sedem milijonov evrov. To prevedeno na letno raven pomeni, da se bo v proračun letos nateklo vsaj 75 milijonov evrov, najverjetneje pa še precej več.
»Rezultat bo zagotovo še boljši, saj so ocene o pobranih dohodninah in prispevkih zelo konservativne, ob tem pa v učinek niso vključeni davek od dohodkov pravnih oseb ter izdajatelji računov, ki imajo manj kot 50.000 evrov letnega prometa in niso zavezanci za DDV,« je pojasnil Stojan Glavačiz Finančne uprave RS (Furs). Omenjeni zavezanci bodo namreč obračune za leto 2016 oddali šele marca prihodnje leto.
Gostinci plačali za petino več DDV
Celoten promet uporabnikov davčnih blagajn, ki so zavezanci za DDV, je v obdobju od februarja do aprila po podatkih Fursa dosegel 5,387 milijarde evrov, kar je 293 milijonov evrov ali 5,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Vplačila prispevkov in dohodnine so se povečala za skoraj 90, vplačila DDV, ki so znašala 758,8 milijona evrov, pa za 33,6 milijona evrov ali 4,6 odstotka.
Zavezanci, ki uporabljajo davčne blagajne in ki so v tem obdobju oddali obračun DDV, so izkazali za 299,9 milijona evrov neto vplačil DDV, kar je 19,8 milijona evrov oziroma dobrih sedem odstotkov več kot zavezanci, ki so oddali obračune leta 2015. Najbolj so se vplačila DDV povečala pri gostincih, za skoraj 21 odstotkov.
Še bolj kot z davčnimi je Mramor zadovoljen z učinki, ki zadevajo boj proti zaposlovanju na črno. V letošnjih prvih štirih mesecih se je namreč število zavarovancev za socialna zavarovanja pri uporabnikih davčnih blagajn povečalo za skoraj 23.000, od tega je samo blagajnikov, torej tistih, ki izdajajo račune, skoraj 10.000 več. »Če bi vsi ti blagajniki prejemali zgolj minimalno plačo, lahko ocenimo, da se je na tak način v javne blagajne v treh mesecih nateklo za kar sedem milijonov evrov več denarja,« pravi Glavač in s tem pojasnjuje omenjenih sedem milijonov evrov dodatnih prihodkov pri dohodnini in prispevkih.
Po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja so se kot povsem neutemeljene izkazale tudi trditve nekaterih opozicijskih strank o zapiranju in propadu številnih samostojnih podjetnikov, društev in nepridobitnih organizacij. Po podatkih iz poslovnega registra Slovenije se je v letošnjih prvih treh mesecih število vseh poslovnih subjektov povečalo za okoli 1500, pri čemer je njihovo število poraslo v vseh kategorijah. Število samostojnih podjetnikov je od obvezne uvedbe davčnih blagajn poraslo za okoli 1300, 60 več je nepridobitnih organizacij, 45 več pa je tudi društev.
Simič: Učinek bi moral biti še precej boljši
»Izkazalo se je, da davčne blagajne delujejo in da je bilo naše zavzemanje zanje pravilno. Žal nam je samo lahko, da niso bile uvedene že prej,« je po objavi prvih učinkov uvedbe davčnih blagajn povedala predsednica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Simona Štravs.
Da gre za pozitivno novico in napredek v boju proti sivi ekonomiji, ocenjuje tudi Ivan Simič, nekdanji generalni direktor slovenske in srbske davkarije, pri čemer pa dodaja, da je sam pričakoval še precej boljše rezultate. »Osebno menim, da bi se morali davčni prihodki zaradi davčnih blagajn povečati za 300 do 400 milijonov na leto. Nekje očitno nekaj pušča,« meni Simič, ki finančni upravi predlaga, naj analizira zlasti podatke o frekvenci izdaje računov pri uporabnikih in morebitna neskladja preveri tudi na terenu.
Simič je sicer naklonjen tudi idejam o odpravi davčnih blagajn za nekatere izjeme. Pri tem zaradi čim bolj enake obravnave predlaga, da iz zakona o davčnem potrjevanju računov ne bi izvzeli zgolj društev ali nevladnih organizacij, pač pa vse zavezance, ki ustvarijo manj kot 20.000 evrov prometa na leto.
Kot je znano, je po več pobudah in predlogih društev in nevladnih organizacij, opozicijske NSi in celo kmetijskega ministrstva finančno ministrstvo prejšnji mesec pripravilo predlog sprememb pravilnika o izvajanju davka na dodano vrednost, ki predvideva izvzetje obveznosti izdajanja računov za nepridobitne organizacije z manj kot 5000 evri letnih prihodkov.
