»Pred četrt stoletja smo morali naše nacionalne interese ubraniti z nastajajočo slovensko vojsko. Danes smo se morda znova znašli v položaju, ko njene pripravljenosti vsaj ne smemo podcenjevati, čeprav varnost države ni neposredno ogrožena,« je na včerajšnji prireditvi ob dnevu Slovenske vojske (SV) poudaril predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Ponovno se je zavzel za posodobitev celotnega varnostnega sistema, kar da terja veliko strokovnega znanja in političnega sodelovanja.
Pahor ocenjuje, da se bo v Evropski uniji zgodilo novo razvrščanje držav glede na kvaliteto njihovega sodelovanja. »V slovenskem nacionalnem interesu je, da ostanemo v najbolj povezanem delu Evropske unije. To nikakor ni samoumevno. Deloma bo to odvisno od naše politične volje, še bolj pa od naše stvarne razvojne sposobnosti in vsestranske pripravljenosti. Tudi varnostne,« je poudaril predsednik republike.
Brez povišanj v generale
Slovenska vojska je ob včerajšnjem prazniku dobila dva nova brigadirja: napredovala sta dozdajšnja polkovnika Vilibald Polšak in Klemen Medja. Častnike do vključno brigadirja sicer povišuje minister na predlog načelnika generalštaba, pri povišanjih v generalske čine pa ima zadnjo besedo predsednik republike. Kakšnega novega predloga obrambne ministrice Andreje Katič za povišanje tokrat sicer Pahor ni prejel, ima pa že leto dni v predalu predlog, da v generalmajorja poviša brigadirja Davida Humarja.
Spomnimo, da so Humarjevemu povišanju odločno nasprotovali v SDS – očitali so mu, da je bil vse do novembra 1991 na strani JLA. Nasprotno so predstavniki obrambnega ministrstva zatrjevali, da se je Humar pridružil Teritorialni obrambi (TO) konec julija 1991; odločbo je podpisal takratni obrambni minister Janez Janša.
Na Morsu ne vedo, kaj pričakuje Pahor
Predsednik Pahor je kljub pohvalam na Humarjev račun njegovo povišanje zadržal in izrazil pričakovanje, da mu bo pred njegovo dokončno odločitvijo obrambna ministrica Andreja Katič predstavila karierno pot najvišjih častnikov. Kot so nam povedali na obrambnem ministrstvu, je Katičeva to storila že pred letom dni, konec lanskega maja. Vendar Pahor tudi ob letošnjem dnevu Slovenske vojske Humarja ni povišal. V njegovem uradu so poudarili, da bo predsednik republike »odločitev o povišanjih v generalske čine v Slovenski vojski sprejel, ko bo pripravljen celovit kadrovski načrt, vključno z imenovanjem načelnika in namestnika generalštaba Slovenske vojske«.
Kaj ima Pahor s tem v mislih, na obrambnem ministrstvu ne vedo. Kot pravijo, kadrovski načrt določa, koliko pripadnikov SV lahko zaposlijo v posameznem letu, sprejme pa ga vlada. Tega, kdo bo imenovan za načelnika in namestnika generalštaba SV, v kadrovskem načrtu ni. Ob tem dodajajo, da generalštab SV trenutno ima načelnika in da uradno tudi ne teče noben postopek zamenjave, o katerem bi morali obvestiti predsednika države. Kakršnega koli sporočila iz urada predsednika republike, da bi Pahor pričakoval še kakšen »kadrovski načrt«, na obrambnem ministrstvu niso prejeli.
V SDS tudi tokrat vznemirjeni
Tudi ob letošnjih povišanjih v SV ni šlo brez vznemirjenja v vrstah SDS. Klemnu Medji očitajo, da se je v času vojne za Slovenijo načrtno izognil mobilizaciji v Teritorialno obrambo in se tako ni odzval klicu domovine, Vilibaldu Polšaku pa, da je v TO prestopil šele 18. julija 1991, torej po koncu desetdnevne vojne. Na ministrstvu za obrambo so za STA dejali, da za povišanji ni ovir. Za Medjo nimajo podatka, da bi se izogibal mobilizaciji, Polšak pa naj bi v TO sicer res prestopil pozno, a v roku, ki ga je kot skrajnega določilo predsedstvo republike.
