V soboto se Ljubljana ni vrtela v ritmu nogometne žoge le zato, ker je Olimpija postala prvak, ampak tudi zato, ker so v Športnem centru Poljane potekale nogometne tekme v okviru turnirja Brcnimo rasizem. Vse oblike nestrpnosti so mednarodne zasedbe ekip brcale od desetih zjutraj pa vse do poznega popoldneva, ko je bil znan zmagovalec – ekipa Antinazionale FC, ki je v finalu premagala Radio Študent.
Ozračje je bilo navijaško, za kar je poskrbelo nekaj bakel in glasilke najbolj zavzetih navijačev, ki so prepevali v slogu navijaških skupin, a brez skrbi: dogodek je minil brez izgredov. Nasprotno, zavzemanje za solidarnost ter boj proti nasilju in diskriminaciji je bilo mogoče opaziti na vsakem koraku, na kar so opozarjali predvsem protifašistični transparenti ob igrišču. »Sporočilo turnirja ni povezano le z z bojem proti fašizmu, ampak proti kakršni koli nestrpnosti,« je povedal Irfan Beširević, eden najbolj prizadevnih pri organizaciji turnirja. »Turnir je samoorganiziran. To pomeni, da za njim ne stoji nobena organizacija, ampak vse poteka spontano.« Prav tako turnir ni imel sponzorjev. Ekipam ni bilo treba plačati prijavnine, kot je običaj na mnogih podobnih prireditvah. Edini finančni vir so bili prostovoljni prispevki. »Na ta način smo pokrili stroške, medtem ko dobička nočemo in ga tudi nimamo.«
Mavrično sestavljene ekipe
Sodelovalo je skoraj 150 nogometašic in nogometašev iz 24 ekip, vseh udeležencev prireditve je bilo okrog tristo. Le zaradi nogometa so v Ljubljano prišle ekipe iz Gradca, avstrijske Koroške, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, medtem ko so imele mednarodno sestavo tudi mnoge druge ekipe, tri so sestavljali prosilci za azil. Navdušenih nogometašic in nogometašev ni ustavil niti dež. Ravno ko so potekali sklepni boji, je lilo kot iz škafa, zato so turnir za nekaj minut prekinili, a ga izpeljali do konca. Vsi skupaj so uživali ob robu igrišča, kjer so kuhali pasulju, pekli palačinke in pripravljali dobrote iranske kuhinje (prosilci za azil so skuhali zelenjavno jed sambose). Ko je nekaj ur sijalo sonce, si je marsikdo priredil piknik, našli pa so se tudi junaki, ki so plesali v dežju.
K duhu turnirja je spadala mavrična sestava ekip. Svojo so imele tudi Kombinatke, ki so tekmecem pred tekmo najprej zapele, nato pa se častno borile. »Sodelujemo, ker hočemo prispevati k razbijanju stereotipov. Želimo, da se vrednote tovarištva ne bi merile glede na narodnost in da bi se ljudje povezovali, kajti solidarnost obstaja le še kot nekakšen rekviem iz prejšnjih časov in ni najlepše umeščena v današnji prostor,« je dejala njihova članica Mateja Kar D'Costa malo po tem, ko si je izmenjala kontakt s tremi Sirci. »Dobro je, da vidijo, da nimamo vsi Slovenci težave pri vzpostavljanju odnosov z njimi.«
