Po daljšem zatišju je v središču prestolnice v četrtek ob 16.30 hudo počilo. Takrat je 39-letnik voznik mercedesa na Vilharjevi cesti iz smeri Dunajske ceste proti Topniški po levi strani prehiteval stoječo kolono. Med drznim prekrškom vožnje ni upočasnil, niti ko je zapeljal čez prehod za pešce, okoli katerega je bilo voznikovo vidno polje zaradi stoječe kolone pričakovano zmanjšano. Tako je na prehod za pešce s polno hitrostjo pripeljal v trenutku, ko ga je prečkal 23-letni moški. Voznik je vanj silovito trčil in ga hudo poškodoval. Za kako hudo trčenje je šlo, priča tudi podatek, da je pešca vrglo 12 metrov proč od prehoda.
Vsakršna tovrstna nesreča sproža vprašanja o varnosti pešcev v prestolnici. Na posameznih ljubljanskih policijskih postajah, ki poročajo o šestih smrtnih žrtvah med pešci na območju Ljubljane v zadnjih treh letih, so nam pojasnili, katere točke so po njihovem mnenju za pešce najbolj nevarne.
Semafor samo za polovico voznikov
Čeprav so v središču prestolnice zadnje mesece oči uperjene v nov prometni režim Slovenske ceste, policisti pravijo, da posamezni deli osrednje ljubljanske ceste niso izstopali niti pred njeno preureditvijo niti po njej. Policisti, ki nadzorujejo središče prestolnice, tudi sicer že dve leti niso zabeležili smrtne nesreče pešcev, kot najbolj problematično točko pa izpostavljajo križišče Trga Osvobodilne fronte z Miklošičevo cesto pri avtobusni postaji. Gre za izjemno nenavadno ureditev, kjer je cesta, ki pripelje z avtobusne postaje, polovično urejena s semaforjem. Ta namreč usmerja le vozila, ki zavijajo levo, prehod za pešce in smerni pas za naravnost pa sta brez semaforja. »Tako vozišče prečkajo pešci tudi takrat, ko imajo vozila za zavijanje levo na Miklošičevo cesto ter polkrožno nazaj na Trg Osvobodilne fronte proti Masarykovi cesti zeleno luč,« na zmedo opozarjajo policisti iz centra.
V Ljubljani kot črna točka po številu nesreč že dlje časa prevladuje trgovski center BTC ob Šmartinski cesti, vendar se tam velika večina nesreč zaradi majhnih hitrosti konča le z gmotno škodo – vsaj ko gre za trke med vozili. Drugače pa je s pešci. Ameriška ulica je lani terjala dve življenji pešcev, pet pešcev pa se je tam hudo poškodovalo. Na policijski postaji Moste ocenjujejo, da infrastrukture v BTC, kjer je hitrost omejena na 30 kilometrov na uro, ne gre kriviti, temveč da je za prometne nesreče kriva predvsem malomarnost voznikov. Zaradi gostote prometa bi bila po mnenju prometnih policistov edina zanesljiva (vendar drastična) možnost zaprtje cest znotraj BTC, po katerih bi lahko vozili le še avtobusi in dostavna vozila. Vsi drugi bi morali parkirati na obrobju trgovskega centra.
Človeška norost in prometna signalizacija
Le zmanjšanje prometa (vsaj v dopoldanski in popoldanski konici) bi po mnenju moščanskih policistov lahko pripomoglo k večji varnosti tudi na območju križišča med Novimi Fužinami in Zaloško cesto. Tam je v zadnjem letu umrl pešec, dva pa sta bila huje poškodovana.
Medtem ko viški policisti v zadnjem času ne ugotavljajo posebnosti, sta za Bežigradom v zadnjih treh letih umrli dve peški. Toda v tem primeru je šlo za incident, ki sta ga povzročili zgolj in samo objestnost in človeška norost. V Slovenčevi ulici je 19-letni tabornici povozil pijani voznik brez vozniškega dovoljenja, nato je pobegnil in se kasneje na kraj nesreče vrnil po registrsko tablico. Za Bežigradom sta sistemsko bolj problematična prehoda za pešce na Vojkovi cesti pri fakultetah in pri dvorani Stožice. Leta 2014 sta se na obeh prehodih huje poškodovala pešca, bežigrajski policisti pa so MOL tudi predlagali rešitev: dodatno prometno signalizacijo.
Toda na MOL za zdaj razmišljajo drugače. »V mestu ne označujemo prehodov z rumeno utripajočo lučjo, razen izjemoma, ko gre za večje ceste in večje hitrosti od splošne omejitve. Izjeme se določijo na podlagi strokovne presoje. Pri koncesionarju bomo preverili, ali obstoječa stopnja osvetljenosti vozišča, ki jo zagotavlja cestna razsvetljava, izpolnjuje predpisane kriterije. Če se bo izkazalo, da ne zadošča, bomo v program dela uvrstili dodatno osvetlitev s posebno svetilko. Ocenjujemo, da dodatna signalizacija ni potrebna – na Vojkovi cesti je semafor na križišču z Baragovo in pri športnem centru Stožice,« nam je pojasnila Alja Bebar iz kabineta ljubljanskega župana.
Policija: Ukrepanje prineslo rezultat
Sodelovanje med policijo in MOL je v preteklosti obrodilo sadove, pravijo na šišenski policijski postaji. Tam pričakovano največ nesreč ugotavljajo na dolgi Celovški in Vodnikovi cesti. Prav na slednji so bile lani zgolj v bližini tržnice Koseze in osnovne šole Valentina Vodnika štiri nesreče, v katerih so bili udeleženi pešci, eden je tudi umrl. Po tragični nesreči so vsi pristojni natančneje pregledali odsek in nekatere spremembe tudi izvedli. »Prehod za pešce je bil zatem dvignjen in vrisan na grbini, avtobusno postajališče je bilo pred križiščem z Levičnikovo ulico zaključeno in speljano na desno smerno vozišče. Prav tako so bili zaradi boljše vidnosti zamenjani semaforji v omenjenem križišču. Zaradi omenjene rekonstrukcije se je prometna varnost za pešce, po naši oceni, izboljšala,« so z odzivom občine v tem primeru zadovoljni šišenski policisti.
