Jamala je Evropi predstavila pesem 1944, ki govori o kolektivni deportaciji krimskih Tatarov v času vladanja Josipa Stalina. Pesem govori o letu, ko je sovjetski diktator z območja Krima izselil skoraj celotno etnično skupino Tatarov. Jamala jo je posvetila prababici, ki je bila ena izmed tistih 250.000 ljudi, ki so bili območje prisiljeni zapustiti zaradi peščice, ki so v času druge svetovne vojne sodelovali z nacisti. S politično tematiko je že pred tekmovanjem vzbudila nemalo zanimanja, pa tudi kontroverznosti. Stavnice so Jamali napovedovale visoko uvrstitev, a je z zmago vendarle presenetila. »Mir in ljubezen za vse,« je ob sprejemu nagrade dahnila vidno pretresena Jamala. »Navdušena sem. Če govoriš o resnici, se lahko zares dotakneš ljudi,« je še dodala.
Druga zmaga za Ukrajino
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je bil med prvimi, ki je Jamali čestital za zmago. »Neverjetna izvedba in zmaga! Vsi Ukrajinci se ti zahvaljujemo od srca,« je tvitnil.
Za Ukrajino je to druga zmaga na Evroviziji; leta 2004 je slavila Ruslana s pesmijo Wild Dances. Letošnji ukrajinski izbiri so sicer ugovarjali politični voditelji v Moskvi in na Krimu, češ da kritizira Rusijo zaradi priključitve Krima leta 2014.
Tokrat so na tekmovanju vzpostavili nov način točkovanja – vsaka država je posredovala točke strokovne žirije in javnosti, vsa prejšnja leta pa so se združile. Po točkah žirije je bila na prvem mestu Avstralija (320 točk), Ukrajina pa jih je imela zgolj 211. Nov način točkovanja je pokazal velik razkorak med okusom strokovne žirije in gledalcev – žirija je Poljski na primer namenila skromnih sedem točk, ljudje pa potem 227, kar jo je poneslo na visoko osmo mesto. Glasove slovenskih žirantov je v Stockholm sporočila lanskoletna predstavnica Marjetka Vovk iz dua Maraaya, največ točk so namenili Ukrajini.
Letošnje, že 61. tekmovanje je potekalo v Stockholmu, slovenska pevka ManuElla pa se ni uvrstila v finale. Izbor je popestril ameriški pop zvezdnik Justin Timberlake, ki je nastopil z novim singlom. Tekmovanje za popevko Evrope obstaja od leta 1956. Po številu zmag še vedno vodi Irska, ima jih sedem.
