Vloge pomočnikov so včasih tudi nehvaležne. Dilema glede razporeditve vlog zadnjega moža v sprinterskem vlaku v avstralski ekipi Orica GreenEdge se je v sedmi etapi Gira v Folignu izkazala za upravičeno. Mladi predpostavljeni Caleb Ewan je sicer osvojil četrto mesto, kar je drugi najboljši dosežek vrstnika Mateja Mohoriča na tritedenskih dirkah. Toda potek zaključka je pokazal, da bi v avstralski ekipi naredili veliko boljšo potezo, če bi za kapetana dneva in s tem prvega sprinterja določili kar njegovega vlakovodjo Luka Mezgeca (25. mesto). Izvedba, s katero je Kamničan do zadnjih 100 metrov pripeljal v ospredje mladega Avstralca, je zagotovo dokaz, da je pripravljen tudi na ponovitev Trsta. Verjetno bi bil ob zamenjavi vlog izkupiček boljši, čeprav so Ewana premagali le uveljavljeni sprinterji Nemec Andre Greipel (druga letošnja in 19. zmaga na velikih tritedenskih dirkah) in Italijana Giacomo Nizzolo ter Sacha Modolo.

»Zadovoljen sem z opravljenim delom,« je bil ponosen Luka Mezgec. »Prepričan sem bil, da lahko Ewana spravim popolnoma v ospredje pred sprintom, le dva pomočnika še potrebujem v zadnjih štirih kilometrih. Tokrat sta odlično delo opravila Bewly in Hepburn, ki sta naju s Calebom držala v ospredju. Ovinek 1500 metrov do cilja sva sicer začela kakšnih pet pozicij v koloni preveč zadaj, ampak sem poznal zadnji kilometer in sem vedel, da se bo izšlo. Škoda, ker je Ewan v ovinku kilometer do cilja izgubil preveč hitrosti zaradi zaviranja in je že tedaj moral pospeševati na polno hitrost, kar ga je zaradi utrujenosti stalo boljše uvrstitve,« je detajle razložil Mezgec. Po drugi plati je dejstvo, da je dobil dobro plačano pogodbo v avstralski ekipi kot mentor in »lead-out man«, kot imenujejo glavne pomočnike prvih sprinterjev, predvsem za Ewana. Mezgec v skladu s prakso v poklicnem kolesarstvu vestno izpolnjuje pogodbo.

Glavni akter omenjenih zadnjih ovinkov, o katerih je spregovoril Mezgec, je bil pričakovano znova Matej Mohorič. Puščica iz Podblice je na čelu kolone pilotiral vlak Lampre. V mojstrovini drvenja skozi ovinke mu v karavani ni para. Teoretično: naveza Mohorič-Mezgec bi bila zmagovalna. »Danes nam je lepo uspelo. Tretje mesto Modola je lep rezultat, čeprav tudi do zmage ni manjkalo veliko. V ekipi so z mojim delom zelo zadovoljni, tako da sem tudi sam vesel,« je bil upravičeno ponosen mladi novinec na Giru, ki še vedno prav nič ne toži nad utrujenostjo, saj je vseh 200 na istem. Grega Bole pravi, da se počutje izboljšuje, le veliko dela mora opraviti za Damiana Cunega in je kar olajšan, ker je slednji izgubil majico hribolazca. Za Primoža Rogliča je v ospredju nedeljski kronometer v Chiantiju (40 km). Glede na njegov odlični začetek na Nizozemskem, ko ga je premagal le še vedno vodilni Tom Dumoulin, je postal vroč, a vprašanje, če je tudi za može iz LottoNl. »Vsak dan imam kakšno posebno nalogo v ekipi, tako da težko napovem kar koli,« pravi Roglič. Danes je pred ciljem v Arezzu strm vzpon po makadamski cesti čez vzpetino Alpe di Poti (6 km, 500 m višine), kjer bo moral ostati ob kapetanu Stevenu Kruijswijku. Samosvoje akcije profesionalni svet šteje na prste, nagrajuje pa zvestobo.

Giro d' Italia, 7. etapa, Foligno, 211 km: 1. Greipel (Nem, Lotto-Soudal) 5,01:08, 2. Nizzolo (Ita, Trek), 3. Modolo (Lampre-Merida), 4. Ewan (Aust, Orica GreenEdge), 25. Mezgec (Slo, Orica) vsi isti čas, 86. Mohorič (Slo, Lampre) + 0:20, 159. Roglič (Slo, LottoNl-Jumbo) + 2:54, 182. Bole (Nippi-Vini Fantini) + 5:39, skupno: 1. Dumoulin (Niz, Giant) 29,23:23, 2. Fuglsang (Dan, Astana) + 0:26, 3. Zakarin (Rus, Katjuša) + 0:28, 70. Mezgec + 18:53, 106. Mohorič + 26:36, 144. Roglič + 34:35, 186. Bole + 52:44.