Bolnikom z rakom prostate se v UKC Ljubljana obeta kar desetmesečno čakanje na operacijo. Če v kratkem ne bodo dosegli premika na bolje, bo treba bolnike pošiljati v tujino, se boji predstojnik kliničnega oddelka za urologijo asist. Bojan Štrus. V Društvu uroloških bolnikov Slovenije pričakujejo, da bodo, če ne znajo v največji bolnišnici bolje poskrbeti za ljudi na čakalnih seznamih, čim prej ukrepali na ministrstvu za zdravje.
Iz dolgega v še daljše čakanje
Razmere za bolnike z rakom prostate so se v primerjavi z lanskim letom, ko je najkrajša pričakovana čakalna doba spomladi znašala okoli pol leta, precej poslabšale. Kot je pojasnil Štrus, se je v zadnjih mesecih močno povečalo število bolnikov, ki so dobili diagnozo raka prostate in čakajo na operacijo v Ljubljani. Štrus predvideva, da se je nanje nekaj več bolnikov kot sicer verjetno obrnilo tudi zaradi zastajanja pri uroloških operacijah v UKC Maribor, ki ga je povzročilo pomanjkanje anesteziologov, a to je le ena od težav.
Glavna ovira ostaja pomanjkanje prostih operacijskih dvoran, v katerih bi lahko opravili dodatne posege, manjka pa tudi sob za intenzivno nego z vso opremo in zaposlenimi, v katerih bi poskrbeli za bolnike po operacijah. »Bolnike, pri katerih je stanje nujnejše, zdravimo naprej, vseeno pa so sedanje čakalne dobe bistveno predolge,« se zaveda Štrus. Želi si, da bolnikov ne bi bilo treba pošiljati čez mejo, a če se čakanje v prihodnjih mesecih ne skrajša bistveno, bo ta možnost edini izhod.
Kako ukrepati ob rekordnem čakanju, je v teh dneh ugotavljal strokovni svet največje bolnišnice. Operacije nameravajo po novem opravljati tudi ob sobotah, z zdravniki, ki bodo takrat delali, pa bodo morali v bolnišnici skleniti podjemne pogodbe. Uredili bodo tudi sobo za povečan nadzor in nego za urološke bolnike po operacijah s petimi posteljami. Dolgoročna rešitev bodo dodatne operacijske dvorane, ki jih bo prinesel prihodnji objekt diagnostično-terapevtskega centra (DTS oziroma širše nove urgence, op. p.), dodaja predstojnik kliničnega oddelka za urologijo asist. Bojan Štrus, a ukrepati bo treba tudi takoj.
Bolniki v mukah in strahu
Letno v Sloveniji raka prostate na novo odkrijejo pri okoli 1400 bolnikih, kaže Register raka RS. Skoraj 400 letno jih v povprečju umre za to boleznijo (po podatkih za obdobje od 2008 do 2012, ki pa so bili objavljeni konec lanskega leta).
Bolniki se teh statistik zavedajo, ugotavlja predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije Franc Hočevar. »Smrt zaradi raka prostate je kruta. Rak se razširi na kosti, kar je zelo boleče.« Tudi če jim ob diagnozi povedo, da gre v njihovem primeru za počasi rastočega raka, je čakanje na operacijo zanje zelo mučno. »Deset mesecev čakanja je škandalozno,« je dejal.
V Sloveniji res manjka urologov, UKC Ljubljana pa pestijo prostorske omejitve, se strinja Hočevar. A hkrati je po njegovem zatajila tudi organizacija v UKC Ljubljana, na primer pri pripravljanju razporedov dela in uporabi operacijskih dvoran. Operacije bi morali po besedah Hočevarja opravljati tudi popoldan in zvečer. Glede na to, da se razmere za urološke bolnike le še slabšajo, bi se moralo v reševanje težav po njegovem vključiti tudi ministrstvo za zdravje. Ne le da zaradi čakalnih dob trpijo bolniki, to povečuje tudi izdatke zdravstvene blagajne za bolniške, je opozoril na posledice pasivne drže oblasti v zdravstvu.
Predolgo pa ne čakajo le bolniki z rakom, ampak tudi tisti z benigno hiperplazijo prostate. Ko imajo že zelo hude težave pri uriniranju, jim, medtem ko čakajo na poseg, vstavijo kateter. A namesto enega meseca, kolikor naj bi največ živeli s katetrom, ga morajo uporabljati tudi po 20 mesecev in več. »V tem času mora bolnik nekje od desetkrat do petnajstkrat k zdravniku. Stroški teh pregledov, antibiotikov in materiala za bolnika s katetrom bistveno presegajo stroške, ki bi jih zahtevale hitre operacije,« je ogorčen Hočevar. Sprašuje se, ali bo v slovenski urologiji res preostalo le še pošiljanje bolnikov v tujino. Pa tudi, zakaj se zna politika hitro odzvati na pozebo ali poplavo, ne pa tudi na stiske ljudi, ki v čakalnih vrstah hudo trpijo ali pa jih te celo ogrožajo.
Nina Knavs
