Lep dokaz, kako je opremljenost vozil napredovala v zadnjem času, ponuja avtoakustika. Pa pri tem niti ne govorimo o kakovosti zvoka, temveč bolj ciljamo na to, da so bili avtoradii in zvočniki še do nedavnega pri večini avtomobilov del opreme za doplačilo, medtem ko dandanes tako rekoč ni novega vozila, ki takšnega ali drugačnega sistema ne bi imel vgrajenega že serijsko. Posledično se je skrčil tudi trg avtoradiev, o čemer priča že obisk katere izmed trgovin z zabavno elektroniko, v katerih so nekoč eni izmed največjih oddelkov z avtoradii precej manjši. »Stranke sicer še vedno prihajajo, mogoče le v manjšem številu kot pred leti,« nam potrdi tudi strokovnjak in poznavalec področja avtoakustike Bine Zupan iz podjetja B-audio.

Da ne bo pomote – ko govorimo o avtoakustiki, pri tem mislimo le na naprave v vozilih, ki so neposredno povezane z zvokom (radio, zvočniki, predvajalniki CD-plošč...). Sicer je to mogoče sklepati že iz same besede akustika, pa vendar ponekod vanjo uvrščajo tudi druge komponente, kot so navigacija, multimedijski sistemi in podobno. Sicer so radio in predvajalniki zvoka danes resda večinoma sestavni del slednjih, a tokrat beseda teče o zvoku.

Največ zanimanja za zvočnike

Tudi to, da je v zadnjem času radio v armaturno ploščo vgrajen tako, da je neločljivo povezan z drugimi komponentami (klimatska naprava, kamere, navigacija...), je razlog, da je naknadnih vgradenj avtoradia ali zamenjav tovarniškega sistema precej manj kot nekoč. »Bolj kot ne se v ta namen danes uporabljajo digitalni procesorji za izboljšavo zvoka in nadgradnje sistema z dodatnimi ojačevalci. Pri čemer pa se v nekaterih primerih vseeno dobijo tudi maske, ki so lepo narejene za natančno določena vozila, tako da videz ostaja ličen,« je razložil Bine Zupan in dodal, da je največ zanimanja za vgradnjo in izboljšave med mlajšimi, nekaterimi starejšimi, ki si želijo boljše glasbe, ter avtoakustičnimi navdušenci. »Sicer pa je največ povpraševanja za zvočnike v vratih v razredu do približno 200 evrov, medtem ko je povprečna cena dobrega avtoakustičnega sistema okoli 700, dražji pa dosežejo nekaj tisoč evrov. Višina naložb se skozi leta spreminja tudi glede na populacijo kupcev. So obdobja, ko je avtoakustika pomembnejši člen v avtu, in obdobja, ko je skoraj nepomembna.«

Zupan ob tem pravi, da najboljšo kakovost zvoka še vedno zagotavljajo CD-plošče, nadgradnjo ali zamenjavo avtoakustičnega sistema pa svetuje vsem, ki uživajo v dobri in glasni glasbi, saj da je kakovost tovarniških sistemov bolj kot ne slaba. »Predvsem pa so večinoma zelo precenjeni, še posebno ko govorimo o boljših tovarniških sistemih priznanih proizvajalcev. Tudi avtomobili višjega cenovnega razreda imajo glede na ceno neprimerne sisteme. Zato naj kupci ne nasedajo dragim originalnim sistemom, saj za manjši denar dobijo boljše,« je še dodal Zupan.

Odločajo najmanjše podrobnosti

Čeprav mnogi proizvajalci in prodajalci avtomobilov priznajo, da so cenovno tovarniški sistemi resnično dražji, pa se ne strinjajo s tem, da so slabši. Končno oceno sicer tako ali tako poda tisti, ki sistem, kakršen koli pač že, uporablja in ga v odvisnosti od zadovoljstva (ne) zamenja, dejstvo pa je, da so mnogi zadovoljni tudi s tovarniškimi sistemi. Eden takšnih je na primer vrhunski avdiosistem priznanega proizvajalca Marka Levinsona, ki med drugim vsebuje kar 15 zvočnikov in je za doplačilo na voljo pri avtomobilih znamke Lexus. Pri čemer je zgodba o sodelovanju dveh prestižnih velikanov zelo zanimiva. »Phil Muzio, ljubiteljski glasbenik in nekdanji predsednik družbe Mark Levinson, je imel zadržke, da bi svojo opremo vgrajeval v avtomobile. 'Hrup iz okolja bi lahko onemogočil, da bi se slišali vsi odtenki zvoka, ki ga omogočajo naše naprave,' je pojasnil. A so ga vodilni Lexusovi možje prepričali, da sede v njihov avto, pri čemer je ugotovil, da je zelo tih. Da bi bili kar najbolj usklajeni, je nato s svojo skupino sodeloval pri snovanju sistema v Lexusu od prve zamisli do končne izdelave. Pri modelu SC 430 je na primer ugotovil, da sprememba oblike zadnjih sedežnih blazin bistveno izboljša kakovost zvoka, zato jih je Lexus preoblikoval v skladu z zahtevami,« je o podrobnostih, v katere so se spustili, povedal Primož Tiringar iz Toyote Adrie in dodal, da enak odnos uporabljajo tudi pri Lexusu, saj inženirji obeh znamk sodelujejo od začetka snovanja vozila. O kakovosti takšnih sistemov pa priča tudi ocena enega izmed glasbenih kritikov, ki ga je označil za najboljšega na svetu.

Med vožnjo nikar preveč na glas

No, pri omenjenem je res tudi, da je takšna ocena pavšalna, medtem ko so vse prej kot to ocene na tekmovanjih iz avtoakustike. Da, tudi te poznamo, potekajo pa tako v tujini kot pri nas. »Pri nekaterih je pomembna samo glasnost sistema, pri drugih dizajn in kakovost, pri tretjih pa glasnost in dizajn. Zanimanje za tekmovanja je bilo tudi v Sloveniji veliko, a je žal s finančno krizo upadlo, se pa v zadnjih letih spet povečuje,« je povedal Bine Zupan, ki se tudi sam udeležuje tekmovanj in jih s svojim podjetjem tudi organizira, ter dodal, da kakovost zvoka in dizajn sistema na takšnih tekmovanjih ocenjujejo sodniki, medtem ko za glasnost sistema uporabljajo decibelmeter.

A ko omenjamo glasnost, je treba dodati, da je, pa naj se sliši še tako čudno, tovrstno poslušanje primerno le takrat, ko avto miruje, in nikakor ne med vožnjo. Navsezadnje tudi ZPrCP določa, da voznik ne sme poslušati radia ali drugih zvočnih naprav z glasnostjo, ki mu onemogoča normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu. Kot so nam povedali pri policiji, je za tovrstni prekršek predpisana globa (120 evrov), podatkov o kršitvah zaradi preglasne glasbe pa ne vodijo. »Nevarnost, ki je posledica glasnega poslušanja glasbe v vozilu, je vsekakor nezaznavanje dogajanja v okolici, kar na primer pomeni, da bomo zelo težko opazili vozila s prednostjo, ki vozijo s sireno in prižganimi modrimi lučmi. Glasno glasbo lahko tako primerjamo z vsako vrsto hrupa, ko je človek nehote osredotočen nanj in je primerljivo z jokom otroka na zadnjem sedežu ali s petjem potnikov v vozilu,« je na to temo povedal Manuel Pungertnik, inštruktor varne vožnje pri AMZS.