Država bo Novo Ljubljansko banko (NLB) prodajala s prvo javno ponudbo delnic (IPO) na domači in na eni od mednarodnih borz, pri tem pa, kot predvideva strategija upravljanja državnega premoženja, ohranila 25-odstotni delež banke plus eno delnico. Dejstvo, da država banke ni pripravljena povsem izpustiti iz rok, po ugotovitvah Deutsche Bank, ki Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) svetuje pri prodaji NLB, na prodajo ne bo vplivalo. Ključno pri tem je verjetno priporočilo svetovalca, naj se država pri prihodnjem vplivanju na odločitve banke kljub ohranitvi deleža samo omeji in s tem vlagateljem dokaže, da bo »banka poslovala v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi«.
Z javno ponudbo delnic do »znatno« višje kupnine
Predsednik uprave SDHMarko Jazbec se je včeraj pri končno sprejeti odločitvi skliceval na študijo Deutsche Bank in pozitivne odzive izbranih institucionalnih vlagateljev na dvodnevnih predstavitvenih sestankih v Londonu. Pričakovana kupnina od prodaje banke z javno ponudbo delnic naj bi bila po Jazbečevih besedah znatno višja od pričakovane kupnine s prodajo banke v kosu strateškemu ali finančnemu vlagatelju.
Jazbec včeraj »zaradi interesov prodajnega postopka in maksimiranja cene« ni želel razkriti, kateri dejavniki v študiji Deutsche Bank so konkretno vplivali na končno odločitev za prodajo z javno ponudbo delnic. Pojasnil je le, da sta »verjetnost prodaje in izkupiček« po tej poti za Slovenijo najboljša. O (politični) odločitvi, da država obdrži 25 odstotkov plus eno delnico, ni želel dajati vrednostnih sodb: »Naša naloga je, da v okviru strategije lovimo časovnico za prodajo NLB.« Ta mora biti v skladu z zavezami, ki jih je Slovenija ob sanaciji bančnega sistema dala evropski komisiji, prodana do konca prihodnjega leta, začetek prodajnega postopka, ki ga je včeraj napovedal Jazbec, pa je predviden za letošnjo jesen. Odločitev o uvrstitvi delnic na borzo bo odvisna tudi od razmer na trgih.
Strategov ni zaradi razmer v panogi
Četudi bi si želeli strateškega vlagatelja v NLB, torej predvsem kakšno večjo tujo banko, bi bilo iskanje tega bolj misija nemogoče. To sicer ni toliko težava NLB in ohranitve državnega lastništva – tudi odločitev države, da noben vlagatelj ne sme preseči njenega deleža, naj ne bi bila omejujoča z vidika optimiziranja cene in verjetnosti uresničitve prodaje –, ampak bolj razmer v panogi, pravi Marko Jazbec. Banke so zaradi vse strožjih regulacijskih zahtev namreč bolj osredotočene nase, poleg tega je v regiji naprodaj kar nekaj bank. Verjetnost vstopa strateškega lastnika je bila tako označena za zelo majhno. »Stavimo na mednarodne institucionalne vlagatelje različnih vrst,« je dejal Jazbec in dodal, da si želijo čim večjo razpršenost lastništva, tudi institucionalne vlagatelje, kot je na primer Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Da se EBRD zanima za sodelovanje pri privatizaciji NLB, je včeraj pojasnil tudi minister za finance Dušan Mramor, ki se je udeležil letnega srečanja EBRD v Londonu.
Poročali smo že, da je Deutsche Bank zahtevala imenovanje vodstva NLB še pred začetkom postopka prodaje, da je časovnica pomembna, je zatrdil tudi prvi mož SDH, ki trenutno izbira kandidate za nadzorni svet banke. Kot je pojasnil, je na razpis prispelo deset kandidatur, skupaj z imeni iz drugih nabornih postopkov pa bodo kadrovski komisij ponudili »krepko čez 20 imen«. Za izpraznjena mesta treh nadzornikov NLB naj bi, spomnimo, predlagali šest kandidatov, skupščina banke pa bo, kot je dejal, izvedena v najkrajšem času.
Katja Svenšek
