Ustavno sodišče je včeraj odločilo, da sporni določbi novega pokojninskega zakona (ZPIZ-2), ki prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje ne upošteva več kot pokojninske dobe brez dokupa, nista protiustavni. Razsodba »prednostne obravnave«, ki je trajala več kot dve leti in pol in od katere je bilo eksistenčno odvisnih na tisoče ljudi, se je torej za slednje iztekla slabo.
Številni brezposelni, ki so zaradi gospodarske krize ostali brez dela, pa tudi delavci, ki so prisiljeni delati po skrajšanem urniku, so se pred uveljavitvijo nove pokojninske zakonodaje prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje. Da bi se lahko prej upokojili, so si s plačevanjem socialnih prispevkov dokupovali delovno dobo. ZPIZ-2, ki je začel veljati s 1. januarjem 2013, je delovno dobo, ki je bila pridobljena na tak način, prekvalificiral v pokojninsko dobo z dokupom, ki po novem omogoča zgolj predčasno pokojnino. Ta sprememba je večini zavarovancev čas upokojitve premaknila za nekaj let, hkrati pa je vplivala tudi na višino pokojnine. Od predčasne pokojnine se namreč odštevajo malusi, ki lahko pokojnino znižajo tudi do 18 odstotkov.
»Pravice v nastajanju«
Zahtevo o presoji ustavnosti, ki sta jo oktobra 2013 vložila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat delavcev trgovine Slovenije, lani pa je ustavno presojo zahtevala tudi varuhinja človekovih pravic, so prepričani, da je šlo za retroaktivno določbo, ki jemlje že pridobljeno pravico, obenem pa pomeni kršitev načela pravne države in zaupanja v pravo. Na podlagi prejšnjega zakona namreč ni bi bilo razlikovanja med obvezno in prostovoljno vključitvijo v zavarovanje, zato so zavarovanci utemeljeno pričakovali, da bosta dobi tudi po uveljavitvi novega zakona obravnavani enako, so opozorili v sindikatih. Zaradi nekaterih izjem, spremembe med drugim niso zajele brezposelnih, ki so ob uveljavitvi pokojninske reforme dobivali denarno nadomestilo, je bilo po njihovem mnenju kršeno tudi načelo enakosti pred zakonom.
Vlada in državni zbor sta zagovarjala stališče, da je šlo v času prostovoljne vključitve v pokojninsko zavarovanje za »pravice v nastajanju«. Šele ko bo zavarovanec pravico do starostne pokojnine uveljavil, naj bi ta pravica tudi dejansko nastala in postala pridobljena pravica. Zakon po oceni vlade in državnega zbora tudi ni kršil načela enakosti pred zakonom, saj naj bi zakonodajalec z različno obravnavo nekaterih skupin skušal zavarovati najbolj ranljive.
Dva sodnika podala ločeno odklonilno mnenje
Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da je zakonodajalec posegel v upravičena pričakovanja zavarovancev, ki so bili v obvezno za zavarovanje vključeni prostovoljno, vendar pa poseg po oceni sodnikov ni bil nedopusten. S tem, ko je to ugodnost določil le za zaposlene ali samozaposlene, pa zakonodajalec menda ni ravnal v neskladju z načelom enakosti zato, ker je pri opredelitvi pojma pokojninske dobe brez dokupa izhajal iz kriterijev delovne aktivnosti ter višine prispevka za obvezno pokojninsko zavarovanje, ki sta vgrajena v samo bistvo sistema obveznega pokojninskega zavarovanja.
Po mnenju ustavnih sodnikov so zavarovanci spremembe lahko pričakovali, ob tem pa jim je bila kljub spremembi zagotovljena socialna varnost, saj so se lahko upokojili kasneje, pri čemer so bila obdobja, v katerih so bili v zavarovanje vključeni prostovoljno, v celoti upoštevana.
Ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat, ki se ji je pridružil tudi predsednik sodišča Miroslav Mozetič, je v odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da so zavarovanci upravičeno zaupali zakonodajalcu, da se jim bodo prispevki, vplačani v obdobju veljavnosti prejšnjega zakona, upoštevali kot pokojninska doba, enakovredna pokojninski dobi brez dokupa. Opozorila je tudi, da gre v primeru prostovoljnih zavarovancev praviloma za ranljivo populacijo, ki so težko plačevali prispevke.
V ZSSS bodo pravico iskali na evropskem sodišču
V ZSSS so nad odločitvijo ustavnega sodišča razočarani, zato napovedujejo, da bodo pravico iskali na evropskem sodišču. Razsodba je po njihovem mnenju ponovno pokazala, da večina ustavnih sodnikov ne pozna in ne vidi krivic, ki jih prinašajo številni zakoni in ki so pogosto v neskladju tudi z 2. členom ustave, ki Slovenijo razglaša za pravno in socialno državo.
