V Parizu in drugih mestih je prišlo do novih demonstracij levičarskih sindikatov, študentov in dijakov, policija pa je spet uporabila solzivec. Tokrat so protesti odziv na odločitev vlade, da sporni zakon o delu – ki mu nasprotuje tudi desnica, a iz povsem nasprotnih razlogov – sprejme z dekretom, torej brez glasovanja v skupščini. Vlada se pri tem opira na 3. odstavek 49. člena ustave, ki obenem omogoča opoziciji, da glasuje o nezaupnici vladi. To je storila včeraj zvečer desnica, ki pa ji skupaj s komunisti ni uspelo zbrati potrebne absolutne večine. Za nezaupnico je glasovalo 246 poslancev, če bi jih 288, bi padla zakon in vlada. Zdaj mora o zakonu glasovati še senat.
Razkol v vladajoči stranki
Sedanji predsednik François Hollande je leta 2006 opiranje tedanje desne vlade na ustavni člen 49.3 označil za »brutalnost« in »zavračanje demokracije«. Zdaj je Hollande s premierjem Manuelom Vallsom zaradi boja proti brezposelnosti na vsak način hotel uveljaviti omenjeni zakon, pri čemer med 577 poslanci ni mogel računati na večino. Proti ni bilo le 225 poslancev desnice, ki menijo, da zakon ni dovolj zmanjšal pravic zaposlenih, da bi lahko spodbudil večje zaposlovanje, ampak tudi okoli 30 levih socialistov, ki podobno kot večina od 17 ekologov, 12 komunistov in še vsaj 10 poslancev iz drugih levičarskih strank menijo, da bi bili po tem zakonu zaposleni preveč prepuščeni samovolji delodajalcev. Med Francozi zakon zavračata vsaj dve tretjini.
Socialistična vlada je torej morala zaradi opozicije levih socialistov uporabiti ustavni člen 49.3. Razkol v vladajoči stranki pa se je še zaostril v sredo, ko je omenjena skupina okoli 30 socialističnih poslancev, ki sicer (v nasprotju s preostalimi 240 socialističnimi poslanci) ostajajo zvesti programu svoje stranke in so prav zato veliki nasprotniki zakona o delu, poskušala zbrati potrebnih 58 podpisov, da bi s svojo nezaupnico glasovali proti lastni vladi. Vendar sta jim zmanjkala dva glasova. Včeraj pa, ko bi prav njihovi glasovi s pomočjo še nekaterih levičarskih poslancev lahko spodnesli zakon o delu in vlado, niso hoteli podpreti nezaupnice desnice, saj bi sicer prišlo do predčasnih volitev, na katerih pa bi najbrž zmagali desničarji, ki med drugim želijo število zaposlenih v javnem sektorju zmanjšati za pol milijona.
Hollande leto dni pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami torej kljub protestom na ulici – ki so v zadnjih tednih manj številni, a zato marsikje bolj nasilni – vztraja pri tem zakonu, ki naj bi pomagal zmanjšati visoko brezposelnost. Najbrž pa njemu ne bo pomagal obdržati sedanje službe. Verjetno gre za njegov zadnji pomemben projekt, tudi zato, ker nima možnosti, da bi ga ponovno izvolili. Od leta 2012, ko je pred volitvami obljubljal zmanjšanje brezposelnosti, je namreč število brezposelnih naraslo za 700.000. Sam menda še vedno upa, da mu bodo odstotki podpore narasli, podobno kot so mu nenadoma leta 2011 po spolnem škandalu Dominiqua Strauss-Kahna. A zdaj Hollandu na levici očitajo tudi, da ne varuje francoskega socialnega modela, kot je obljubljal.
Zdi se, da se nameravajo levi socialisti polastiti stranke po volitvah leta 2017, ko bodo krivdo za poraz pripisali sedanji vladajoči garnituri. Vsekakor jim bolj ustreza opozicija, kjer jim ni treba sklepati kompromisov, se prilagajati tržnemu gospodarstvu in globalizaciji ter izpolnjevati zaveze, sklenjene s partnerji EU.
