Pogačarjev trg pri ljubljanski stolni cerkvi postaja pravo kulinarično središče ali kar meka uličnega prehranjevanja. Ob že tradicionalni petkovi Odprti kuhni se v toplejših dneh v letu predvsem ob vikendih vrstijo različne prireditve, ki so tako ali drugače povezane s sodobno prehrano. Pa naj gre predstavitve prekmurskih dobrot, obisk italijanskih kulinaričnih pokrajin ali za festival burgerjev in piva. V soboto so se množici spektaklov pridružili tudi slovenski vegani s prireditvijo Vegafest, festivalom veganske hrane, ki je bil doslej trikrat v Mostecu.
Od požiranja banan do plesa ob drogu
Naša manjša ekipa, sestavljena iz veterana in mladinca, se je zapodila med stojnice, okoli katerih je bila, predvsem okrog tistih s toplimi obroki, velika gneča. In jasno, vedeli smo, približno kakšno hrano pričakujemo. Hrano, ki v nobenem primeru ne izhaja iz izkoriščanja živali.
To pomeni, da so ob mesu iz ponudbe izključeni tudi jajca, sir, mleko… Veganstvo torej ne pomeni nekakšnega degustacijskega menija za posebne gurmane, temveč način življenja, ki teži k izključitvi vseh oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, oblačila in druge namene. Zapodili smo se torej med stojnice 52 razstavljalcev, od tega 12 društev, 29 podjetij in 11 ponudnikov strežne hrane.
Med tistimi, ki so zgolj propagirali svoje dejavnosti, je bilo še nekaj takšnih, ki so ponujali posamezne izdelke. Se pravi namaze, salame, sejtan, tofu… Da o teku veganskih trojk, delavnici joge, tekmovanju v hitrostnem malicanju banan s seksičnimi šalami o požiranju in blondinkah, o modni reviji, akrobatih, plesu ob drogu, predavanjih in koncertih niti ne govorimo. Na stojnicah so imeli različno kozmetiko, majice z živalmi, obeske za ključe z živalmi, magnetke z živalmi, plišaste živali, zapestnice z živalmi in skodelice za kavo in čaj, uganili ste, z živalmi. Med kozmetičnimi pripomočki je zmagala menstrualna skodelica, isto podjetje pa je organiziralo tudi kozmetični tretma v živo.
Lokali, ki hranijo ljudstvo in ščitijo živali
No, potem smo se zares zapodili med stojnice s hrano, ki so večinoma ponujale hitro pokušnjo ulične hrane. Recimo orientalski Falafel s Trubarjeve ali pa Mateja Ulaga in kuha, ki je pripravila bolj sladke jedi in špehovko brez špeha s pšeničnim mesom. Annapurna je postavila na ogled tofu na veliko načinov, v glavnem v obliki dimljenega sira ali salam. Azaleja lunch cafe je imel mineštro z bučnimi semeni in avokadom pa tudi veganski biftek s čilijem in ohrovtom, sarme, polnjene z lečo, suhimi paradižniki in gobicami.
Vse popularnejša globalna veriga Loving Hut je imela vse dopoldne razprodane zmogljivosti, saj je napadla s prebrancem, ajdovimi palačinkami in z juho iz čičerike, čebule, pora, brokolija, kokosovega mleka, korenja… Korak stran je Vegesnek odgovoril s sladkimi tablicami, sladicami, rastlinskimi siri in dimljenimi pšeničnimi salamami (ja, tudi z mortadelo). Prodajalna Norma je ob kozmetiki in čistilih na stojnico položila še lečin namaz s sezamom. Mama Katja je ponujala čili brez »karneja« in brezmesne čevapčiče po pet evrov. Pa še tiramisu in melisin sirup. Nekakšen meni, bi lahko rekli, vse skupaj za 12,5 evra. In serijo svojih začimb. Konkretno stojnico so si omislili tudi pri šišenski restavraciji Maharaja. Od leče s čebulo, ingverjem in paradižnikom do mešane zelenjave z indijsko omako in lističi karija. Pa še riž s kurkumo in čičeriko v kariju. Mikrozelenje je ponujalo napitke iz pšenične trave. Mi smo jih pili z dodatkom stisnjene pomaranče. Dva evra in pol za deciliter. Na koncu so razglasili najboljšo jed festivala. Zmagala je restavracija Organic Garden iz Ljubljane z mednarodnim imenom za veganski polpet – white red kidney beans burger.
Vegafest kot del izobraževanja
Danijel Sušnik iz Slovenskega veganskega društva in eden od organizatorjev Vegafesta, ki smo ga ujeli med stojnicami, pravi, da so se iz Mosteca na Pogačarjev trg preselili predvsem zato, ker je festival prerasel prostor v Mostecu. »Poleg tega smo želeli festival in skozi njega veganstvo predstaviti najširši populaciji, predvsem taki, ki se do sedaj z veganstvom morda ni srečala. Eden od razlogov je tudi to, da smo sledili zgledu večjih evropskih mest, ki imajo podobne festivale v središčih mest, v bližnji okolici predvsem Dunaj in Zagreb.«
Mimogrede, namen veganskega društva je strokovna pomoč ter podpora veganom in tistim, ki želijo postati vegani. Lahko bi rekli, da je festival del izobraževanja, na katerem bi radi predstavili veganstvo in njegove pozitivne učinke za okolje, ljudi in predvsem živali. »Radi bi pokazali in dokazali, da je veganstvo nekaj najbolj preprostega in dostopnega, da se z veganstvom ne odpovemo ničemur, kvečjemu obogatimo svoje življenje,« je predstavil festival in svoje prepričanje Sušnik.
Veganska hrana je raznovrstna in hranljiva
Organizatorji pravijo, da je Vegafest največji slovenski festival veganstva in trajnostnega načina življenja. Namen festivala je predstaviti prednosti veganskega načina življenja in ozaveščanje o človekovem odnosu do živali, okolja in samega sebe. Hkrati pa želijo tudi popraviti nekatere zmotne predstave o veganstvu. Največja je, da z vegansko hrano ne dobimo vseh potrebnih hranljivih snovi. To je bilo že neštetokrat z neodvisnimi znanstvenimi raziskavami dokazano kot napačno. Obenem je veliko uglednih mednarodnih prehranskih organizacij potrdilo, da veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka...) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike. Hkrati je dokazano, da veganska hrana ni draga.
»Res je, da so nekateri veganski izdelki dražji (predvsem tisti, ki posnemajo neveganske jedi – na primer siri, salame, klobase, zrezki), ampak ni nobene potrebe, da jih ljudje kupujejo; največkrat jih ljudje kupujejo med prehodom na vegansko hrano, saj so navajeni okusov. Stročnice, ki jih vegani v kuhinji pogosto uporabljamo, so neprimerno cenejše od mesa. Ravno pred kratkim smo naredili zanimivo primerjavo, ko smo na nekem (sicer neveganskem) dogodku pripravili veganski golaž za 300 ljudi. Preračunali smo, da za 10 evrov dobimo mesnega golaža za štiri ljudi, veganskega pa za 24,« pravi Danijel Sušnik, ki se hkrati zaveda, da mladim, ki se nenadoma odločajo za veganstvo, primanjkuje različnih sestavin v hrani, a meni, da je tudi to rešljivo: »Do tega problema prihaja zato, ker ljudje ob prehodu na vegansko prehrano enostavno ne pojedo dovolj. Iz jedilnika odstranijo izdelke živalskega izvora, namesto njih pa ne pojejo ničesar drugega. S primerno velikimi obroki se z raznoliko rastlinsko prehrano zadovolji potrebe po vseh hranljivih snoveh,« dodaja Sušnik.
