Široko omizje sogovornikov se je strinjalo, da se za nakup tovrstnih vozil ponavadi odločajo tisti, ki gledajo širše, tudi na okoljske vplive in kakovost življenja. Ocenjujejo, da je na slovenskih cestah okoli 600 električnih vozil. »Vozniki ne bodo kupili avtomobila, če ne bodo v njem videli tudi ekonomske računice, pa naj še tako ljubijo naravo in okolje,« razmišlja Matjaž Vrčko z ministrstva za infrastrukturo, kjer že pripravljajo novo strategijo, ki se bo ukvarjala tudi s področjem elektromobilnosti. »Predvideli bomo ukrepe, da se infrastruktura še naprej razvija,« je razložil in hkrati opozoril še na prodajalce vozil. »Vsi čakajo, da bo država dala še več denarja za subvencije, a tudi pri prodajalcih bi se moralo kaj spremeniti. Ponuditi bi morali ne le klasična vozila, ampak tudi na elektriko, plin. V zadnjih šestih letih se nam je vozni park postaral za od sedem do devet let in veliko jih služi z vzdrževanjem teh vozil, zato niso zainteresirani, da bi prodali električni avto,« je našteval.
Električni avtomobili za razliko od klasičnih skoraj ne potrebujejo vzdrževanja, zaplete pa se pri dostopnosti oziroma dosegu baterij in visokih cenah za nakup vozila. »Če pogledamo baterijski paket, ta vsebuje celice, potrebuje pa tudi elektroniko in tudi ta je dejavnik, ki vpliva na končno ceno baterije. Ko se je leta 2010 malo bolj začela elektromobilnost pri nas, je bila cena od 500 do 600 dolarjev na kilovatno uro, danes se gibamo močno pod 200 dolarji na kilovatno uro, govori se, da je ekonomična meja pod 100 dolarji,« je dejal dr. Robert Dominko iz laboratorija za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu.
Dr. Miha Rihar iz Petrola je razvoj e-mobilnosti ponazoril z razvojem interneta. Pred 20 leti je bistveno manj ljudi uporabljalo internetni priključek kot danes. »Ključno je, da družba prepozna, da bomo pridobili s čistejšim okoljem, da bo manj onesnaženja in hrupa, skratka gre za razumevanje cikla razvoja področja,« je povedal. Tudi za Petrol elektromobilnost predstavlja novo področje in sklop priložnosti za upravljanje polnilne infrastrukture. Rihar pravi, da so se uspeli umestiti kot vodilni na tem področju v Sloveniji, pokrivajo dve tretjini trga. Zaenkrat je zasedenost elektropolnilnic nizka, na eno polnilnico beležijo manj kot eno polnjenje na dan.
V Društvu za električna vozila Slovenije opažajo večji interes za električna vozila, predvsem za nakup rabljenih električnih vozil. »Infrastruktura je bila že pred petimi leti dovolj zmogljiva in bo prenesla še nadaljnjih pet let,« razmišlja Simon Čretnik iz omenjenega društva. Pravi še, da je prihodnost v pametnih omrežjih, a da ta trenutek ni zadržkov glede razpoložljivosti omrežja.
Govorci na okrogli mizi so izpostavili pomen sodelovanja lokalnih skupnosti, ki tudi imajo pomembno vlogo pri razvoju elektromobilnosti. Jelka Žekar z Mestne občine Ljubljana je predstavila, kako so se dela lotili v Ljubljani, in kot kaže, gredo v pravo smer, saj tudi v Bruslju razmišljajo, da bi vsa mestna središča zaprli za vozila z notranjim izgorevanjem. Igor Podbelšek iz podjetja Metera je omenil, da je problem zaradi pomanjkanja cenovno sprejemljivih električnih vozil. Katarina Kafadar iz Eko sklada pa je poudarila, da so subvencije za električna vozila in vozila na tako imenovani alternativni pogon zagotovljene do leta 2020. Pojasnila je še, da bodo spodbujali urejanje električnih polnilnic večinoma v tistih občinah, ki imajo gradnjo polnilnic že predvideno v svojih odlokih. (ku)
