Srne objedajo mlade poganjke in brste, srnjaki pa poškodujejo debla z drgnjenjem rogovja, ko to spomladi neha rasti. Srne z objedanjem poganjkov načeloma ne povzročijo večje škode, saj je njihov doseg omejen, spomladi pa imajo na voljo veliko druge sveže krme. Jelenjad pa objeda lubje v zimskem času, ko lahko zaradi pomanjkanja druge hrane povzroči hude poškodbe na drevju. Košute in jeleni namreč lubje praktično trgajo in vlečejo z drevesa, da razkrijejo tudi več metrov golega debla. Na območjih s prisotnostjo jelenjadi si gozdarji zato ne morejo privoščiti pogozdovanja brez zaščitnih mrež okrog mladih dreves. Pozimi objedajo lubje tudi zajci, kar lahko povzroči propad drevesa. Zaščita sadnih dreves ni nujna le v neposredni bližini gozda, saj skromna ponudba zimske hrane prižene divjad čisto v bližino hiš.
Smrdljivi premazi takšnega in drugačnega izvora
Naravni in trgovinski premazi za odganjanje divjadi so praktičen pripomoček za zaščito rastja, čeprav imajo svoje slabosti. Živali se vsakega odvračalnega vonja sčasoma navadijo, za nekatera odganjala pa se izkaže, da nikoli niso tako učinkovita, kot trdi embalaža. Repelente moramo vedno obnavljati. Če je nanos zaščiten pred dežjem, se bo vonj obdržal do dva meseca, če vmes ni bilo močnejšega deževja in visoke zračne vlage. Slabost premazov je tudi njihov močan vonj, zato jih ne moremo uporabljati v neposredni bližini bivalnih ali prostočasnih površin. Obstajajo številni premazi in pršila, ki jih najdete v kmetijskih in lovskih trgovinah. Z nekaterimi v celoti premažemo deblo, z drugimi prepojimo krpe, ki jih pribijemo na količke ob robu parcele s čimer ustvarimo nekakšno kemično ograjo. Za dalj časa trajajočo zaščito tekočino nalijemo v pločevinko in vanjo potisnemo krpo, da počasi srka preparat in oddaja vonj. Na embalaži mora biti navedeno, ali je sredstvo primerno za uporabo na sadnem drevju in zelenjavi. Receptov za naravne repelente je veliko in lahko se izkaže, da so najenostavnejše rešitve učinkovitejše od kupljenih pripravkov. Vendar pa se izkušnje o učinkovitosti razlikujejo od uporabnika do uporabnika. Nekateri vrtičkarji prisegajo na obešanje bombažnih vrečk z lasmi, živali menda odganjajo tudi goveji ali ovčji loj, menstrualna kri, žveplo in kokošja jajca. Po naših izkušnjah je učinkovitost kemičnih repelentov pogosto odvisna od sreče, saj isti preparat v enem sadovnjaku služi svojemu namenu, drugje pa ga divjad ignorira.
Mreža bo rešila drevo
Najzanesljivejša zaščita rastlin pred divjadjo je fizična preprečitev dostopa. Dovolj visoka ograja je draga, a ob pravilni izvedbi (zadostna višina in vkopanost v zemljo) je lahko 100-odstotno učinkovita zaščita pred srnjadjo, jelenjadjo in zajci. Zaradi visoke cene je gradnja ograje smiselna zgolj pri velikih sadjarskih nasadih, ki jih je z mrežo treba zaščititi tudi pred pticami. Posamezna sadna drevesa najpogosteje ščitimo z gosto kovinsko ali plastificirano mrežo, pomagajo pa tudi ovire iz drugih materialov. Ovita vrtnarska koprena, juta ali gosto zabiti količki okrog debla bodo onemogočili dostop srnjadi in zajcem, drevesu pa pustili možnost za normalno rast in razvoj.
