»Je to neznani leteči predmet?« se verjetno marsikdo vpraša, ko po zraku brenčijo čudne naprave. Ne, to so vse bolj znani leteči predmeti, brezpilotni letalni sistemi oziroma droni. Mladina jih uporablja kot igrače, starejši si z njihovo pomočjo olajšajo delo in zmanjšajo stroške. »Ni gospodarske panoge, v kateri ne bi mogli uporabljati brezpilotnika,« je dejal Sašo Meško iz društva Quadcoper, ki se ukvarja s prodajo in inštrukcijami za uporabo brezpilotnih letal. Toda lahko so tudi nevarni in nadležni, ko vznemirjajo ljudi in letalski promet, nemalokrat posegajo v zasebnost, kadar imajo nameščene kamere.
Včasih motijo letalski promet
Pred dnevi je svet obšla novica, da je med pristajanjem letalo British Airwaysa zadelo brezpilotno letalo. Pozneje so novico zanikali, šlo naj bi za vrečko. Toda vprašanje ostaja enako: kako moteči in nevarni so brezpilotniki za druga zračna plovila. Iz podatkov, ki jih ima služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, je razvidno, da takšna nevarnost obstaja. »V letih 2014 in 2015 smo opazili povečanje dogodkov, v katerih je bila zaradi brezpilotnikov povečana tveganost v letalskem prometu, letos pa jih je bilo precej manj,« je povedal preiskovalec letalskih nesreč in incidentov Toni Stojčevski.
Pri tem ostaja nejasno, pod kakšnimi pogoji lahko letijo, kajti zakona oziroma direktive, ki bi to urejala, še nimamo. V mnogih državah, na primer na Hrvaškem, v ZDA, Avstriji, Franciji, Italiji, so to področje uredili, medtem ko Slovenija še čaka na uredbo, ki bo brezpilotnikom namenila posebno letalsko kategorijo. To naj bi se zgodilo v kratkem. »Do konca maja naj bi ministrstvo za infrastrukturo pripravilo trajnostni dokument na tem področju. Zakonodajalec bo upošteval pripombe industrije, javne agencije za civilno letalstvo in evropske agencije za civilno letalstvo,« je pojasnil Stojčevski in dodal, da za brezpilotna letala zdaj uporabljajo pravilnik o ultralahkih letalnih napravah (ki se bo kmalu spremenil), kar pa po njegovem ne drži vode, kajti v tem pravilniku brezpilotniki nimajo svoje kategorije. Kako lahko takšen pravilnik deluje v praksi, je ponazoril Sašo Meško: »Aktualna zakonodaja je zastarela. Določa denimo, da morata biti vsak polet in vsako snemanje iz zraka prijavljena. Toda danes lahko iz zraka snemaš z brezpilotnikom za 20 evrov. Če bi na agenciji za civilno letalstvo skušal prijaviti polet pet krat pet centimetrov velikega brezpilotnika, bi se mi verjetno smejali.«
Brezpilotno letalo kot orodje za netenje sovraštva
Z varnostnega vidika so lahko problematične vse velikosti brezpilotnih letalnikov. Večji lahko motijo letalski promet in poskrbijo za preplah med prebivalci, ko letijo nad večjimi skupinami ljudi ali nad naselji in podobno, zgodile pa so se tudi že nesreče. Lani je na eni od prireditev v Ljubljani letalnik laže ranil varnostnika. Minulo zimo je na eni od tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju kamera na letalniku skoraj zrušila Marcela Hirscherja, na nogometni tekmi med Srbijo in Albanijo pa je nekdo tega novodobnega velikega brata izrabil za netenje sovražnih nacionalističnih čustev. Še posebno problematično je, če je na brezpilotnik nameščena kamera, kajti v tem primeru lahko uporabnik zagreši kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, za kar je po kazenskem zakoniku zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta. Nevšečnosti lahko povzročijo tudi zelo majhni brezpilotniki. »Tudi takšen letalnik lahko poškoduje človeka, čeprav je kategoriziran kot igrača. Ko jih uvažajo, na njih ne nalepijo nalepke kot opozorilo, da bi se uporabnik zavedal tveganja. To lahko primerjamo z laserji, ki so bili priljubljeni pred leti in so bili prav tako nevarni,« je dejal Toni Stojčevski.
Vse to ne zmanjšuje priljubljenosti brezpilotnih sistemov. Da jih je v obtoku vse več, je potrdil Meško, ki se mu je prodaja v zadnjem letu zelo povečala. »Najbolj gredo v prodajo letalniki v cenovnem razredu od 400 do 1500 evrov,« je povedal in pojasnil, da takšnih proda okoli 15 na mesec.
