Lokalne vinjete bodo kljub študiji najbrž neuresničena želja

Lokalna vinjeta za dragocene kilometre obale

Toliko bolj, ker se ob uvedbi lokalne vinjete na obalni hitri cesti ne bi mogli izogniti plazu podobnih zahtev. Tega v Darsu niti ne skrivajo, saj že v razpisni dokumentaciji za študijo ne omenjajo samo lokalne vinjete za obalno cesto, temveč vsa območja, kjer lokalno prebivalstvo in turisti določen odsek avtoceste ali hitre ceste uporabljajo tako pogosto, da bi bilo smiselno uvesti lokalno vinjeto. Cesti, ki ju poleg obalne hitre ceste omenjata Kolenc in Popovič, sta mariborska in ljubljanska obvoznica, verjetno bi kdo lokalne vinjete zahteval še za traso od Šentilja do Gruškovja. S tem bi se gotovo odpovedali milijonom, ki jih za tedenske vinjete odštejejo turisti v tranzitu prek naše države, nižjih prihodkov pa verjetno ne bi nadomestili vozniki, ki trenutno ne uporabljajo vinjete, bi pa bili pripravljeni kupiti lokalno vinjeto.

Ob tem ne gre spregledati dejstva, da bi cestninski sistem spreminjali v prvi vrsti zato, da bi pridobili nekaj kilometrov obale med Koprom in Izolo. »Preusmerjanje voznikov, ki se izogibajo cestnini, na lokalne ceste se mi v tej zgodbi zdi drugotnega pomena. Po mojem mnenju gre bolj za to, da obalni občini ne moreta realizirati privlačnih projektov ob obali, če tu poteka promet. Gre za dragocen košček obale in s tega vidika je zame osebno morebitna uvedba lokalne vinjete lahko tudi upravičljiva. Verjamem pa, da se Dars tega otepa, ker pričakuje plaz podobnih zahtev in to je gotovo problem. Treba je absolutno preigrati vse scenarije in ravno to pričakujem od te študije,« je povedal prometni strokovnjak dr. Peter Lipar.

Dars z vsebinskimi in pravnimi pomisleki

V Mariboru se že dalj časa zavzemajo za izključitev hitre ceste skozi Maribor (med rondojem v Pesnici in izvozom v bližini Obija) iz vinjetnega sistema. »Pobudo je dalo več krajanov in predstavnikov mestnih četrti, na katere ima promet na omenjenem odseku vpliv. Če je uvedba lokalnih vinjet edina rešitev k temu cilju, bi jo verjetno lokalna skupnost v večini zainteresiranih občanov podprla, sploh če bi bila cena sorazmerno sprejemljiva,« so dejali na mariborski občini, kjer ocenjujejo, da bi uvedba lokalnih vinjet prispevala k umirjanju prometa v mestih z vsemi pozitivnimi posledicami, od zmanjšanja prometnih nesreč, večje pretočnosti lokalnih cest do čistejšega zraka in manj hrupa v nočnem času.

Navdušenja nad lokalnimi vinjetami pa ne deli ljubljanski župan Zoran Janković, ki se mu ne zdi smiselno »za vsako cesto uvajati posebno vinjeto«. »Podpiram uvedbo cestnin. Sam bi vinjete za domače voznike ukinil, pustil bi jih samo za tujce ob vstopu v našo državo,« je dejal Janković.

V tem trenutku se torej zdi, da bo odločitev o uvedbi lokalnih vinjet prej politična kot strokovna ali ekonomska. Zgovorno je namreč, da je študijo predlagal infrastrukturni minister Peter Gašperšič, ki so mu vodilni v Darsu že pred časom odgovorili, da obstajajo tako vsebinski kot pravni pomisleki v zvezi z uvedbo regionalnih vinjet, a obljubili, da bodo možnosti preučili v študiji.

Čeprav je ekonomske posledice uvedbe lokalnih vinjet težko predvideti, bi jih Dars glede na vse boljše poslovanje verjetno lahko prenesel. Prihodki od cestnin so se od leta 2010 povečali za več kot petino, na skoraj 350 milijonov evrov, pri čemer konstantno rastejo tako prihodki od vinjet kot od cestninjenja tovornjakov. Čisti dobiček družbe je lani znašal več kot 60 milijonov evrov, v zadnjih šestih letih pa se ga je nabralo že za več kot četrt milijarde evrov.