Redko se zgodi, da vas na televiziji preseneti kakšna neumnost. Teh je na zaslonih, kolikor želite. Toda v ponedeljek zvečer si lahko na Animal Planet ogledate pasjo televizijo. Ne, to ni oddaja o psih, o njihovi vzgoji, pasjih šepetalcih in dresuri. To je oddaja za pse. DogTV je prvi televizijski program za hišne ljubljenčke. Ideja tega programa, ki že tri leta oddaja v Ameriki, ustvarjajo pa ga v Izraelu, je, da psom, ki doma ostanejo sami, olajša ločitev od lastnika. Pač, namesto da bi jim žogico metal lastnik, ta skače po ekranu in psi jo lovijo. Tako vsaj trdijo ustvarjalci programa, v potrditev pa pokažejo posnetke psov, ki ob prižgani televiziji skačejo po sobi.
Uspavalo za ljudi
Televizijo sta ustanovila Ron Levi in Guy Martinovsky, ki sta ugotovila, da je to TV-niša. Program je sestavljen tako, da se nizajo od tri- do petminutni segmenti, ki naj bi psa spodbudili, sprostili ali privajali na vsakodnevne situacije. Tako denimo pasji šepetalci, povezani s programom, predlagajo, da psu, če se boji grmenja, predvajate segmente DogTV, v katerih so prikazani umirjeni psi v času neviht. Tako se bo pes naučil, da grmenje ni nič hudega. Prav tako naj bi psi, ki gledajo druge pse, kako spijo, tudi sami zaspali.
No, če nič drugega je DogTV res prijetno uspavalo za ljudi, saj so vsi posnetki opremljeni s sproščujočo glasbo, tako da lahko lastniki med tem, ko psi lovijo namišljeno TV-žogico, dremajo. Pasja televizija naj bi bila zelo priljubljena tudi v pasjih zavetiščih, saj naj bi s predvajanjem vsebin pse umirili.
Že sama ideja televizijskega programa za ljubljenčke je milo rečeno trapasta, še bolj nora pa je trditev lastnikov televizije, da so v raziskavi odkrili, da psi najraje gledajo risanke Spuži Kvadratnik ter posnetke zeber, opic in ptic. Risank na pasjem programu ne predvajajo, posnetke živali pa.
Psi vohajo, ne gledajo
Res je sicer, da so različne študije, denimo tista iz leta 2013, objavljena v Animal Cognition, ugotovile, da psi prepoznavajo podobe drugih psov in drugih živali, toda kljub temu televizije ne vidijo tako kot ljudje. Predvsem jo vidijo v dveh barvah, rumeni in modri, zato je tudi DogTV barvno prilagojen psom in se ljudem včasih zdi čudno obarvan. Ker je pasji vid precej ostrejši in hitrejši kot človeški, psi med posameznimi podobami na televiziji vidijo temne slike, kot da bi mi gledali filmski kalejdoskop. Temu so se na DogTV sicer prilagodili in oddajajo v HD-tehniki, da bi psom kar najbolj olajšali gledanje televizije.
Vsak pasjeljubec tudi ve, da je za pse pomembno čutilo vonj, ker pa DogTV ne sprošča vonja, je vprašanje, kako se psi lahko povežejo s tistimi psi, ki skačejo po zaslonu, če jim ne morejo povohati zadnjice. Ideja, da lahko psa za več ur priklenete pred televizor, da vam, medtem ko je sam doma, ne raztrga kavča, je utopična. Ideja o pasji televiziji pa ni edina ideja o tem, da bi morale živali gledati televizijo. Mačja televizija sicer še ne obstaja, a na youtubu je mogoče najti veliko posebej za mačke ustvarjenih posnetkov. Na njih so skakajoče veverice, golobi na paši sredi mestnega trga, miši, ki tekajo po travniku. Ob tem so posnetki akvarijev in kamina na televizijskem zaslonu še precej normalni.
Televizijski program za živalske ljubljenčke namreč predvideva, da se živali vedejo kot ljudje. A se ne. Antropomorfizem živalskih ljubljenčkov deluje le v basnih, v resničnem življenju pa psi pač ne gledajo televizije. Tako nam vsaj govorijo praktične izkušnje.
