Ta domnevno Dalijeva slika je namreč last slovenske države oziroma Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), ta pa naj bi jo prejela od vodje galerije, ki naj bi bil davčni dolžnik. Njegov dolg naj bi znašal 41.000 evrov in toliko je bila tudi izklicna cena slike na dražbi.
Ko je Furs pred meseci prvič objavil namero o dražbi, so se v strokovnih krogih takoj pojavili resni dvomi o avtorstvu, saj se je prav vse zdelo dvomljivo: tako slika sama (naši kot nekateri tuji vprašani poznavalci so zatrdili, da je zanesljivo ponaredek) kot lokacija prodaje, galerijica v pasaži. Furs je zato dražbo preklical, včeraj pa jo je vendarle izpeljal. V vmesnem času so seveda zakrožile novice, da naj bi oceno o pristnosti izdelal domači sodno zapriseženi cenilec, čeprav vsak otrok ve, da je za velike tuje mojstre pač treba v tujino, kakor je tudi jasno, da bi Furs, če je res verjel v original, moral zanj zahtevati neprimerno več, več pa bi gotovo lažje iztržil v kakšni veliki dražbeni hiši na zahodu.
No, nič od tega ni prišlo na bistri um naši finančni upravi in včeraj je slikica res visela v galeriji, okoli nje ducat novinarjev, a kupca… nobenega. Ne domačega ne nemškega, o katerih se je širil glas. Prav nihče ni hotel Fursove mitološke kompozicije ali bolje Dalija, za katerega le Furs očitno verjame, da je Dali in vreden 41.000 evrov. Kdo zdaj tu komu osle kaže, je zanimivo vprašanje: ali davčni dolžnik naivnemu Fursu, ali Furs potencialnemu naivnemu kupcu, ki bi mu glede avtorstva verjel na besedo, ali pa ima Furs rahlo za norca vse nas, ko se gre nenadoma prodajalca svetovnih umetnin? Ni prvič, da se v Sloveniji skuša prodati velikega mojstra, govorilo se je že o Velasquezu pa Caravaggiu, Monetu in drugih, a običajno so to počeli polpodzemni dilerji, zdaj pa se gre poskuse takšnih poslov prvič kar državni organ. Zato je morda resnično ključno vprašanje včerajšnje »instalacije«, ali jo je obiskala tudi policijska inšpektorica za ukradene in ponarejene umetnine. Če jo je in če je ugotovila kakšen sum, ali je že ovadila Furs?
