Fiktivne pogodbe in računi
Eden tistih, ki je slovenski proračun skušal ogoljufati na klasičen način, je po dostopnih podatkih podjetje Gokop, gradbeno, gostinsko in trgovsko podjetje, katerega solastnik in direktor Renato Hlade je leta 2010 s tovornjaki protestiral pred ptujskim trgovskim centrom Qcenter proti Vegradu oziroma Hildi Tovšak zaradi okoli 680.000 evrov neporavnanih obveznosti. Iz odločbe Fursa je razbrati, da se je Hlade skušal izogniti plačilu davkov s pomočjo ene najbolj priljubljenih metod – s fiktivnimi posli iz naslova osebnih storitev in intelektualne lastnine. V konkretnem primeru naj bi offshore družba, registrirana v ameriškem New Yorku, za Gokop pridobivala posle v Sloveniji, ji pri tem svetovala, se pogajala za posle in podobno. V Fursu so ugotovili, da so kljub drugačnemu zagotavljanju Hladeta vsi posli in transakcije potekali v Sloveniji, denar pa je nakazoval na račun pri Bawag banki v Avstriji, kjer ga je Hlade tudi dvigoval. Šlo je za klasično fiktivno pogodbo in fiktivne račune, ki tudi niso bili podpisani, katerih cilj je bilo znižanje davčne osnove od dohodka pravnih oseb, ugotavljajo v Fursu. Pri Gokopu so v Fursu ugotovili še druge nepravilnosti, na primer za skoraj dva milijona evrov premalo prikazanih prihodkov iz naslova kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev iz posla sanacije gramoznice. Sklepati je, da gre za sanacijo gramoznice v Dogošah. Furs je Gokopu naložil skupno plačilo skoraj 800.000 evrov dodatnih davkov.
Lovšetova inovativnost
Na seznamu se je, kot je mogoče sklepati iz ene od odločb, znašel tudi Tomaž Lovše, nekdaj lastnik franšize Diners Club. Davkarji so ugotovili, da je Lovše sebi in svojim družinskim članom »plače« nakazoval kar prek porabe na plačilnih karticah in tako skušal utajiti davke. Na več karticah, ki so jih imeli v uporabi Lovše in člani njegove družine, se je v nekaj letih nabralo za kar 3,5 milijona evrov neporavnanih obveznosti. Dacarji so ugotovili, da Diners Club omenjeni četverici sploh ni pošiljal opominov za poplačilo terjatve, čeprav so pogoji uporabe kartic jasno določali časovni okvir plačevanja terjatev. V Fursu so tako sklenili, da je Diners Club omejeni četverici na tak način pravzaprav izplačeval dohodke, na kar pa bi moral ustrezno obračunati davek iz drugih dohodkov, in sicer v višini 25 odstotkov. Državo je tako četverica oškodovala za okoli 751.000 evrov. Skupaj z drugimi nepravilnostmi pri izplačevanju dohodkov je Furs Diners Clubu odmeril dodatnih 862.000 evrov davka. Spomnimo, da se je Lovše zaradi določenih ugotovljenih nepravilnosti, tudi zlorabe položaja, letos pogodil s tožilstvom.
Z nizkimi prihodki živel na veliki nogi
Na tretjem mestu Fursovega seznama se je znašel posameznik, ki je od leta 2005 do 2012, poenostavljeno povedano, živel na preveliki nogi. Davkarji so, ko so zasledili velik razkorak med prijavljenimi prihodki osebe in njegovimi velikimi potrošniškimi apetiti, uvedli nadzor in mu nazadnje odmerili za kar 3,8 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. Kdo je oseba z velikimi apetiti, nam ni uspelo izvedeti. Je pa lastnik več nepremičnin po Sloveniji in ima ali je imel lastniške deleže v dveh gospodarskih družbah, tudi v Bosni in Hercegovini ter več delniških skladih. Med vsemi transakcijami, ki jih je mogoče najti v Fursovi odločbi, najbolj izstopa prenakazilo treh milijonov evrov z računa pri SKB banki na račun neke družbe, in sicer kot plačilo kupnine za stoodstotni delež v neki drugi družbi. Glede na to, da je oseba med letoma 2005 in 2012 prijavila zgolj za nekaj manj kot milijon evrov neto prihodkov (brez davkov), so se davkarji upravičeno spraševali, od kod posamezniku denar. V tem istem obdobju mu je namreč uspelo z računov dvigniti za več kot dva milijona evrov gotovine, še 2,8 milijona evrov se nanaša na osebno potrošnjo, kupiti za 3,8 milijona evrov delnic in kupiti nepremičnino za slabih 210.000 evrov.
Iskali v davčnih oazah, našli doma
Najvišji znesek na seznamu, slabih 7,5 milijona evrov, je Furs po dostopnih podatkih terjal od telekomunikacijske družbe T2. A omenjena ugotovljena davčna obveznost ima le malo skupnega s poslovanjem v davčnih oazah ali davčno ugodnejših območjih, pa čeprav so dacarji v primeru poslovanja T2 res preverjali tudi to. Ugotovljena davčna obveznost je namreč predvsem posledica pravnomočno potrjene prisilne poravnave družbe v februarju 2012. Upniki T2 so se, spomnimo, strinjali s 44-odstotnim poplačilom terjatev v naslednjih devetih letih, priznane terjatve pa so znašale dobrih 114 milijonov evrov.
Upniki so lahko za vse svoje priznane terjatve, na katere je vplivala prisilna poravnava, zmanjšali znesek DDV, a hkrati bi moral svoje pravice do odbitka DDV prilagoditi tudi T2. Ta je bil namreč upravičen le še do odbitka DDV za znesek, ki ga je bil dolžan plačati, torej 56 odstotkov terjatev. T2 bi moral popraviti odbitek DDV od terjatev, ki so ostale neplačane, saj tudi DDV, ki je bil obračunan po prejetih računih, ni bil plačan, je odločila finančna uprava. Ker je šlo za visok znesek terjatev in relativno visok odpis, je bil temu primerno visoka tudi naknadno ugotovljena davčna obveznost. Zaradi poslovanja s podjetji v davčno ugodnejših območjih je Furs T2, ki se je z ugotovljeno globo povzpel na vrh lestvice, zaračunal zgolj dobra dva tisočaka dodatnega davka.
Na seznamu je tudi Merkur oziroma famozna preprodaja trgovskega centra Primskovo, ki mu je cena v verižni preprodaji zrasla z okoli 8,7 milijona evrov neto na 18 milijonov evrov neto. V Fursu so na podlagi ocene, da je šlo za navidezni posel, Merkurju odmerili za več milijonov evrov dodatnega davka.
