Le največji ljubitelji alpskega cvetja se zavedajo, da je Slovenija pravzaprav dežela divjih orhidej. Pri nas raste kar 80 različnih vrst te rože, med njimi se s 40 različnimi vrstami lahko pohvalijo v Bohinju. »Za primerjavo, v Angliji, od koder prihaja k nam veliko ljubiteljev cvetja, uspeva zgolj sedem vrst divjih orhidej,« opozarja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Zato ni čudno, da bo letošnji mednarodni Festival alpskega cvetja, ki se začne prihodnji teden in bo trajal do 5. junija, posvečen prav tej rastlini.
Zeleni turizem, ki ne obstaja le na papirju
Festival združuje razstave, delavnice, strokovna predavanja, kulturne in kulinarične prireditve ter vodene izlete in druge dogodke. »Ne gre za običajne izlete, kjer bi si udeleženci ogledali nekaj znamenitosti, kot je na primer pariški Eifflov stolp, potem pa bi se prepustili toplemu jezeru in sončnim žarkom,« poudarja Langus. »Obiskovalci festivala so običajno zahtevni gostje. Imajo veliko znanja o okolju in o cvetju ter natančno vedo, kaj hočejo videti in spoznati v Bohinju.«
Letos festival pripravljajo desetič. Po skromnih začetkih se organizatorji niso zavedali, da se bo tako razširil in da bo postal prepoznaven tudi po svetu. »Postal je zgled trajnostno naravnanega dogodka, ki v najboljši meri uresničuje okoljske, socialne in ekonomske vidike,« pravi Langus, kar po njegovem koristi tudi domačinom. »Čeprav je zeleni turizem obrabljena floskula, jo ta festival upošteva v pravem pomenu in v polni meri,« pravi Majda Odar iz Triglavskega narodnega parka (TNP), ki je že od vsega začetka soorganizator festivala.
Lani so na festivalu zabeležili kar 8400 obiskovalcev, med katerimi se jih je 850 udeležilo delavnic in izletov. »Številke so pomembne, a doživetje je tisto, kar v resnici šteje,« opozarja Odrova. »Gostje festivala cenijo predvsem biotsko raznolikost Bohinja in niso privrženci množičnosti. To pa je tudi namen razvoja turizma na tem območju, ki množičnega obiska ne prenese.«
Pravljična dežela privablja množice
Kljub vsemu pa je ena od prireditev festivala – Zlatorogova pravljična dežela v Ukancu – iz leta v leto vse bolj množično obiskana. Lani je delavnice za otroke, igrala iz naravnih materialov in naravne znamenitosti prek sedmih bohinjskih pravljic obiskalo skoraj 6000 ljudi. Pravljična dežela se bo besedah idejne vodje Andreje Jensterle iz bohinjskega vrtca letos širi na ves Bohinj vse do Vogla, ker so že postavili prepoznavna lesena igrala. Tam naj bi zaživela ena od točk z bohinjsko pravljico, na kateri si bodo otroci lahko odtisnili štampiljko. Širitev načrtujejo še na območje lani odprtega informacijskega središča TNP v Stari Fužini ter v Bohinjski Bistrici.
Kot pravi Jensterletova, se snovalci pravljične dežele trudijo predvsem izboljšati njeno kakovost, okrepiti ekološko noto in biti družinam prijazni. Pri tem jim pomagajo v šoli v Bohinjski Bistrici, v društvih in tudi mnogi posamezniki, ki skrbijo za konstruiranje igral, njihovo vzdrževanje in podobno. Učenci iz mnogih slovenskih šol bodo pravljično deželo začeli obiskovati že prihodnji teden, dvodnevna družinska prireditev pa bo letos potekala 21. in 22. maja. »Vendar pa je pravljično deželo možno obiskati kadar koli, saj so vsa igrala, pripomočki in informativne table postavljeni ves čas. Knjižico s pravljicami pa je mogoče dobiti pri bližnjih gostincih in na turističnih informacijskih točkah. Obiskovalce pa spodbujamo, naj se do pravljične dežele pripeljejo s kolesom, avtobusom ali ladjico, ne pa z osebnim avtomobilom,« dodaja Jensterletova.