Predsednik vlade Miro Cerar in župan Mestne občine Ljubljana Ljubljana Zoran Janković sta z včerajšnjim podpisom posebnega dogovora (vsaj na papirju) uredila večletna odprta vprašanja in problematike med državo in glavnim mestom. Z dogovorom so opredelili, kako in do kdaj rešiti kar 34 odprtih vprašanj.
Dogovor sklenili po treh mesecih
Ne glede na to, da je včeraj podpisani dogovor prvi tovrstni dokument med vlado in prestolnico, se postavlja vprašanje, ali bodo vse te zaveze tudi dejansko uresničene oziroma kakšne bodo posledice, če ne bodo. A premier in župan sta bila optimistična. »Ne bi govoril o posledicah, ker pričakujem, da bo vse narejeno v času, kot je bilo dorečeno v dogovoru,« je bil neomajen Janković. Cerar je potrdil, da bodo dogovor vsekakor spoštovali, in dodal, da je ta dokument temeljito premišljen in je plod zahtevnega procesa pogajanj in dialoga. Naj spomnimo, da je Cerarjeva vlada pogovore z občino vzpostavila decembra lani, soglasje pa so dosegli po približno treh mesecih.
Predstavniki vlade in občine se v omenjenem dogovoru niso ukvarjali z vprašanjem denarja, ki ga Mestna občina Ljubljana dobiva kot prestolnica države. Janković namreč pogosto javno opominja, koliko milijonov so mestni občini odvzele predhodne vlade. A včeraj je ljubljanski župan pojasnil, da bodo raje počakali na odločitev sodišča o njihovi zahtevi za vračilo.
Večino projektov, ki so jih dorekli, naj bi uresničili že do leta 2018. Le nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča, nova železniška proga med Ljubljano, Kranjem in Jesenicami, gradnja tivolskega loka za neposredno povezavo primorskega in gorenjskega železniškega kraka, sanacija mostu čez Savo v Tacnu in gradnja zapora v Podutiku bodo potrebovali nekaj več časa za dokončanje. V nadaljevanju predstavljamo nekaj projektov in zavez iz omenjenega dogovora.
Ureditev sedanjih železniških postajališč
Dogovor med občino in državo predvideva ureditev sedanjih postajališč v Mednem, Tivoliju, Brinju, Vodmatu in Ježici. Direkcija za infrastrukturo bo morala omenjena postajališča v skladu s pravilnikom o opremljenosti železniških postaj in postajališč pokriti, kar naj bi jo stalo predvidoma 250.000 evrov. Dogovor še v letošnjem letu predvideva izdelavo projektne dokumentacije, uresničitev te naložbe pa je predvidena v letu 2017.
Protihrupne ograje
Da bi stanovanjska naselja na območju Kosez in Dravelj zaščitili pred hrupom z bližnje obvoznice, si mestna občina prizadeva, da bi družba za avtoceste že v letošnjem letu začela postavljati protihrupne ograje. Iz dogovora med občino in vlado je razvidno, da mora država naprej sprejeti operativni program varstva pred hrupom v mestnih občinah Ljubljana in Maribor, ki bo družbi za avtoceste dal podlago za postavitev ograj.
Železniški postajališči Dolgi most in Črnuče
Janković ob odprtju razširjenega parkirišča P + R na Dolgem mostu ni skrival želje, da bi država tam uredila še železniško postajališče, saj bi bližnja železniška povezava uporabnikom parkirišča omogočila hitrejšo pot do središča mesta. Občina zahteva, da se to postajališče nujno uredi še letos. Država bi za gradnjo morala odšteti 800.000, občina pa 200.000 evrov. Občina si prav tako prizadeva za gradnjo postajališča v Črnučah, ki naj bi državo stalo 1,6 milijona evrov.
Centralni arhiv za pravosodne organe
Ministrstvo za pravosodje želi na Letališki cesti zgraditi centralni arhiv za pravosodne organe, a je za novogradnjo najprej potrebna sprememba občinskega prostorskega načrta. V skladu z dogovorom bo država pripravila predlog in podlage za spremembo prostorskega načrta, mestni svet pa ga bo moral potrditi do leta 2018. Mestna občina Ljubljana je kot boljšo rešitev predlagala gradnjo na Roški cesti, vendar pa dogovor ne opredeljuje natančne lokacije.
Avtocestni izvoz do RCERO
Občina bi rada imela poseben avtocestni izvoz do regijskega centra za ravnanje z odpadki, saj sedaj tovornjaki do centra vozijo po lokalnih cestah. V skladu z dogovorom bo občina pripravila študijo prometa, ki bo dokazala, da »dodaten izvoz/uvoz ne bo negativno vplival na prometno varnost in pretočnost avtoceste«. Od te študije je odvisna priprava projektne dokumentacije, ki bo pokazala, koliko bo vredna investicija, ki jo bo izvajala družba za avtoceste.
Rekonstrukcije cest
V skladu z dogovorom bo morala direkcija za infrastrukturo do leta 2018 prenoviti oziroma rekonstruirati nekaj cest. Najdražja bo rekonstrukcija ceste med Medvodami in Vižmarjami, ki bo stala 16,5 milijona evrov. Modernizacija regionalne ceste med Sostrim in Besnico bo stala 3,4 milijona, rekonstrukcija ceste med Tacnom in Šmartnim pa nekaj manj kot 3,3 milijona evrov. Direkcija bo morala prenoviti tudi regionalno cesto med Igom in Ljubljano, ki bo stala 570.000 evrov.
Menjava prostorov z upravno enoto
Ljubljanska upravna enota se bo izselila iz prostorov na Adamič-Lundrovem nabrežju 3, Trgu mladinskih delovnih brigad 7 in Proletarski ulici 1. Ti prostori bodo postali last občine, ki bo tako lahko svojo mestno upravo bolj skoncentrirala. Upravna enota bo postala lastnica objekta na Linhartovi cesti 13. V prostore na Linhartovi naj bi se upravna enota preselila do 31. decembra prihodnje leto.
Nova sodna stavba
Dogovor predvideva tudi ureditev komunalne in cestne infrastrukture na Bežigrajskem dvoru, kjer je predvidena gradnja nove sodne stavbe. Predhodno lokacijo za sodno palačo ob Masarykovi se tako opušča, zato bo v skladu z dogovorom ministrstvo pripravilo pobudo za spremembo občinskega prostorskega načrta za to območje, ki jo bo občina nato morala še potrditi. Čemu naj bi bilo zemljišče ob Masarykovi namenjeno v prihodnosti, dogovor ne opredeljuje.
Zemljišče za vadbo policijskih psov
Ker policija na Gmajnicah potrebuje dodaten prostor za vadbo svojih službenih psov, bo dodatna zemljišča od občine odkupila za 47.000 evrov. Dogovor predvideva, da bo država še v letošnjem letu zagotovila sredstva za odkup. Občina je sicer predlagala menjavo zemljišč – država bi v zameno za parcele na Gmajnicah občini dala zemljišče nasproti Živalskega vrta Ljubljana, vendar država s to menjavo trenutno ne soglaša.
Tivolski lok
Da bi skrajšali pot vlakov, ki morajo z gorenjskega železniškega kraka na primorskega najprej zaviti na glavno železniško postajo, država načrtuje gradnjo tivolskega loka. Ta bi vlakom omogočal neposredno povezavo gorenjskega in primorskega kraka železnice. Vlada pričakuje, da bo državni prostorski načrt, ki bo ta železniški odsek umestil v prostor, potrdila februarja 2019, projekt pa naj bi bil končan do avgusta 2021.
Slovenska kinoteka
Javni zavod Slovenska kinoteka je ustanovila država, a zavod za svoje delo na Miklošičevi cesti 28 uporablja tudi občinske prostore. Po dogovoru bo občina letos šest poslovnih prostorov državi prodala za približno 700.000 evrov. Denar za nakup nepremičnin bo ministrstvo za javno upravo zagotovilo iz sredstev, ki jih je ministrstvo za finance pridobilo s prodajo poslovnih prostorov Banki Slovenije.
Zapor v Dobrunjah
Država želi prostorsko stisko v zaporih na Povšetovi in Igu rešiti z gradnjo zapora v Dobrunjah. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij pričakuje, da bi novi zapor država lahko zgradila do leta 2020. Da bi lahko država pridobila gradbeno dovoljenje, mora najprej pripraviti podroben občinski prostorski načrt za območje za obvoznico, severno od križišča Litijske ceste in obvoznice. Mestna občina mora ta prostorski akt potrditi na mestnem svetu.
