Jam je živilo, ki ni pogosto na naših krožnikih, čeprav gomolj predstavlja osnovno živilo kar precejšnjega dela sveta. Toda to se bo kaj lahko kmalu spremenilo. Je pač tako, da tudi pri gojenju rastlin padamo pod vpliv trendov, in ker je sedaj trendno biodinamično, je le še vprašanje časa, kdaj bo na slovenskih vrtovih poleg peteršilja rasel tudi jam.
Odličen proti zgagi
Poznamo več kot 600 vrst jama. Nekateri med njimi so strupeni, najbolj čislan pa je cimetov ali kitajski jam, ki ga pri nas imenujemo svetlobni koren. Imenovanje izhaja neposredno od guruja biodinamike Rudolfa Steinerja, ki je tako poimenoval cimetov jam, saj naj bi po njegovem ta rastlina človeku ne le dajala občutek sitosti, temveč ga tudi energijsko napolnila. Seveda njegovo zdravilnost poznajo Kitajci, ki ga v tradicionalni medicini uporabljajo za zdravljenje gastritisa. V japonskih bolnišnicah je jam obvezen na jedilniku gastrooddelkov. Je rastlina, ki vsebuje veliko vitamina B, tudi vitamin B16, ki je sicer zelo redek, še več pa ima vitamina B6, ki ga priporočajo ljudem po infarktu. Priporočajo ga ljudem, ki imajo težave s ščitnico, saj stimulira endokrine žleze, v vsakdanji uporabi pa ga lahko jemo kot prvo pomoč pri zgagi. Dovolj je že, da prežvečimo košček jama, ki je zelo sluzast, in zgaga bo izginila.
In kar je najbolj zanimivo – jam lahko raste tudi na slovenskih vrtovih, vzgoja pa niti ni tako zahtevna. Najprej je treba vedeti, da je rastlina v svoji rasti zelo agresivna, zato je najbolje, da se jo ogradi. Tako vsaj predlaga Gordana Knežič, ki v Hrvaškem Zagorju že sedem let goji ekološko pridelani kitajski jam. Pri nas so zelo vestni pridelovalci jama v društvu Ajda Koroška, kjer ga gojijo na svojem vzorčnem vrtu na dvorcu Bukovje. Pred kratkim so v Mariboru pripravili delavnico o gojenju svetlobnega korena, ki jo je vodil eden največjih evropskih strokovnjakov za njegovo gojenje Ralf Roessner. Pri njih lahko dobite tudi več informacij o gojenju. Zanimivo pa je, da to rastlino gojijo tudi na šolskem vrtu ljubljanskega Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije.
Treba ga je ograditi
Jam lahko vzgojite iz zračnih gomoljev ali bubil, ki jih rastlina naredi po cvetenju. Ta način bo sicer zahteval precej potrpežljivosti, saj včasih zračni gomolj potrebuje tudi do dva meseca, da skali. Sadike lahko vzgojite tudi iz gomoljev. Sadike nato posadite v lesene ograde, lahko v sod ali v vreče. S tem rastlino omejite, da se ne razraste po vrtu, postaviti pa mu morate morate tudi oporo za vzpenjanje. Ograde so lahko lesene, visoke najmanj pol metra, velike približno kvadratni meter. V ograde morate nasuti mešanico zemlje, komposta, peska ter nekaj pesti oblancev. Jam ne potrebuje veliko vode, zalivati ga je treba le občasno, potrebuje pa veliko sonca, zato ni priporočljivo sajenje na severno stran. Sadike morate saditi zelo previdno, saj so nežne. A že čez nekaj tednov se začnejo razvijati in najbolje je, da jim ponudimo opornike, da se vijejo v višino, sicer se bodo raztegovale prek korita po vrtu.
Poleti jam zacveti z belimi dišečimi cvetovi, podobnimi šmarnicam. Iz njih se razvijejo zračni gomolji, ki jih lahko uporabimo za kaljenje prihodnjo sezono. Jam pobiramo oktobra. V celinskem podnebju rastlino navadno pomori jesenska megla, a gomolj se od septembra dalje hrani iz zemlje, tako da ga lahko še nekaj časa pustimo v koritu. Pobrani gomolji so dolgi kot bela redkev in nevtralnega okusa. Shranjeni se obdržijo izjemno dolgo. Najbolje je, da jih uživate surove, zjutraj na tešče.
