Gospod, ki je pretekli teden močno opozoril nase, je Damir Skomina. Nogometni sodnik, sicer 40-letni nepremičninski posrednik iz Kopra. Kar je po svoje odstop od prakse. Ko gre za nogometne sodnike, je najmanjše presenečenje, če je človek dejansko policist.
Volk sit in koza cela
Skomina je minulo soboto sodil nogometno tekmo med Olimpijo in Mariborom. In jo specifično odločil. Niso še prenehale razprave o tem, ali je bila enajstmetrovka, zaradi katere je Mariboru uspelo izenačiti, potem pa še zmagati in se tako obdržati v igri za osvojitev naslova državnih nogometnih prvakov, dosojena upravičeno. Gre namreč za kvečjemu decimeter ali dva, kolikor naj bi po mnenju dvomljivcev o sodnikovi odločitvi roka ljubljanskega branilca, v katero ga je zadela mariborska žoga, prešla črto kazenskega prostora ter bila zunaj njega. In res se zdi, da bi najmanj sporna odločitev v tistem momentu bila, če bi dosodil zgolj prosti strel. V vsakem primeru je Koprčan v soboto roko videl zagnano strogo.
Kar ni prvi tovrstni očitek na njegov račun. Ukrajinci so se po tekmi dodatnih kvalifikacij s Francijo za nastop na svetovnem prvenstvu v Braziliji, v kateri je Skomina sprva razveljavil regularno dosežen gol Francozov, potem pa jim priznal gol iz očitnega prepovedanega položaj, pritoževali, da so Francozi konec prvega polčasa prav tako igrali v svojem kazenskem prostoru z roko. Česar slovenski sodnik ni piskal. Kar pa bržkone ni res. Debuchyja, igralca, ki naj bi igral z roko, je žoga (zdi se) vendarle zadela zgolj v trebuh in ne v roko. Nasprotno od roke Henryja na tekmi med Irsko in Francijo na kvalifikacijski tekmi leta 2009 (za svetovno prvenstvo v Južni Afriki), ki je bila očitna. In so Irci, ki so zaradi tega ostali doma, kasneje od Fife, zato da so ustavili pravni postopek proti Fifi, prejeli pet milijonov evrov. Uradno kot posojilo za gradnjo nekega stadiona na Irskem.
Pač klasična Fifa? Dalo bi se reči tako. Politika »volk sit in koza cela« je za to organizacijo značilna. Kajti če česa, jim ne manjka denarja, ta zna biti pa povsem tolažilen. Tudi Skomina na svetovnem prvenstvu v Braziliji ni sodil. Menda kazensko zaradi napak na tekmi med Ukrajino in Francijo. Vendar je zdaj spet na veliki sceni. Najprej je poveljeval slovenski sodniški posadki na četrtfinalni tekmi med Sevillo in Athletic Club Bilbaom, ki so jo Slovenci resnici na ljubo odsodili maestralno, potem pa je pred nekaj dnevi sodil še polfinale lige prvakov med Realom in Manchester Cityjem.
Šovinistični izpad Modrića
A na tej tekmi se je zgodilo nekaj zoprnega. Z ustnic Luke Modrića, hrvaškega nogometnega zvezdnika v dresu Reala, se je dalo razbrati, da je Skomini rekel: »Jebem ti mater slovensku u pičku!« Kar je klasični šovinizem oziroma natančneje nacionalni šovinizem in kar so mimogrede rečeno prvi zaznali in objavili na hrvaškem portalu index.hr. Kajti šovinizem je nekaj, kar življu na območju, kjer bivamo tudi mi, ni prinesel prav nič dobrega. Nasprotno. Ne glede na oprostilno razsodbo Vojislavu Šešlju kot dokazanemu nacionalšovinistu se nas bo večina nemara še vedno strinjala, da je nacionalna nestrpnost pred 25 leti v nekdanji Jugoslaviji zanetila vojno. V kateri je prav Hrvaška plačala eno višjih cen.
Zato smo minuli petek dopoldne na Nogometno zvezo Slovenije poslali prošnjo za pojasnilo, kaj kanijo ukreniti glede Modrićeve reakcije. Dejali so, da so prezasedeni s ceremonijo odpiranja nogometnega centra na Brdu, vendar obljubili odgovor v skorajšnjem času. V tistem momentu se je Modrića resda zgolj sumilo šovinističnega izpada. Edini dokaz je bil videoposnetek oziroma metoda branja z ustnic, ki pa nikakor ne spada v rang horoskoparstva. V kar nekaj sodnih sistemih (Anglija na primer) branje z ustnic velja za dopuščen in možen postopek pridobivanja dokazov, ki je tudi že bil uporabljen v sodni praksi. A še zadnje dvome o tem, da je res psoval, je ovrgel Modrić sam. V javnem opravičilu, v katerem je dejal: »V napetosti zadnjih trenutkov tekme so me odnesla čustva. Zdaj mi je zelo nerodno zaradi tega, zaradi grde psovke, saj po navadi ne reagiram tako. Kakor koli, ne glede na napetost si tega ne bi smel privoščiti. Ni bilo prav, da sem se tako obnašal, zato se opravičujem predvsem sodniku Skomini pa tudi vsem v Sloveniji, ki jih je prizadela moja prostaška reakcija.«
Nikoliću opravičilo ni pomagalo
Zagotovo je pomenljivo, da je opravičilo hrvaškega igralca prišlo sočasno, ko je bil na Brdu pri Kranju Gianni Infantino, predsednik Fife, in se je srečal s slovenskimi kolegi. Možno je, da so se o opravičilu Modrića dejansko dogovorili na Brdu. Kot kompromis. Kajti prav nič neprimernega ne bi bilo, če bi bil hrvaški zvezdnik suspendiran in ne bi igral nemara najpomembnejše tekme življenja. Finala lige prvakov med Realom in Atleticom v Milanu 28. maja letos. Tako bi moralo biti, če je disciplinska politika Fife enotno delujoča med vsemi svojimi članicami oziroma obče.
Le nekaj dni pred tem je Marko Nikolić, tedaj še trener Olimpije, svojemu temnopoltemu napadalcu Elekeju rekel: »Idiote crni.« Eleke je v zadnjih momentih prvenstvene tekme zabil izenačujoči gol, vendar je potem, namesto da bi takoj stekel proti centru terena, šel v kot igrišča proslavljat zadetek. S čimer je zapravil dragocen preostanek časa, v katerem bi lahko njegova ekipa poskusila zabiti še gol za zmago. Tudi Nikolić se je opravičil. Na precej podoben način: »V prvi vrsti bi se želel opravičiti vsem za nenamerno opazko, katera je, ko sem jo videl kasneje na televizijskem posnetku, zvenela zelo neokusno in vredno obsojanja. Opravičujem se vsem, ki sem jim z včerajšnjim nespretnim dejanjem povzročil bolečino. Moja edina želja je bila, da bi po izenačenju v 92. minuti poskušali doseči še zmagoviti zadetek.« A v tem primeru je bilo opravičilo zaman.
Disciplinska komisija taiste NZS, ki ni odreagirala v primeru Modrić, je Nikoliću dodelila 7 tekem suspenza, nakar so ga iz kluba odpustili. Luka Modrić na drugi strani ostaja vzorni šampion, ki mu je blago »spodrsnilo«. Poudarimo: o obeh se je odločalo v Sloveniji. Kar pa ni nič novega, mar ne? Do tujine kooperativni, doma bolj papeški od papeža.
