Grška dolžniška saga se kljub lanskemu 86-milijardnemu tretjemu paketu pomoči ni nikoli končala, le nekoliko umaknjena je bila od oči evropske javnosti. A nič več. Potem ko se je grška vlada pod vodstvom Sirize in premierja Aleksisa Ciprasa uklonila pritiskom ter sprejela 5,4 milijarde vreden varčevalni paket, vključno s pokojninsko reformo in zvišanjem nekaterih davkov, so Grki včeraj znova preplavili ulice oziroma jih niso zapustili od nedelje. Brez nasilja med več deset tisoč protestniki in policisti ni šlo; prestolnica Atene in pristaniško mesto Solun sta bila tako znova polna razbitega stekla in v dimu solzivca.
Dolg ostaja ekstremno visok
Hkrati so v Bruslju evropski finančni ministri skušali najti odgovore na tri vprašanja: ali Grčija izpolnjuje pogoje lani poleti dogovorjenega paketa pomoči, kakšen naj bo krizni mehanizem, če država zaide z začrtane poti, ki jo je Mednarodni denarni sklad (IMF) sicer prejšnji teden označil za nerealistično. Tretje pa je vprašanje vzdržnosti grškega javnega dolga. Odgovorov niso našli, po besedah šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema bodo po začeti debati rešitve iskali čez štirinajst dni, ko naj bi tudi padla odločitev, ali bodo v Grčijo nakazali naslednjo tranšo pomoči, vredno pet milijard evrov.
Na nevzdržnost grške zadolženosti opozarja tudi IMF. Spomnimo, da se je Grčija lansko poletje zavezala, da bo do leta 2018 (in vsa leta zatem) ohranjala primarni proračunski presežek v višini 3,5 odstotka BDP. Medtem ko nemški finančni minister Wolfgang Schäuble zahteva, da Grčija spoštuje svoje zaveze, je prva dama IMF Christine Lagarde prepričana, da to enostavno ni mogoče. Od evropskih partnerjev zahteva, naj znižajo ciljni presežek na 1,5 odstotka BDP in poiščejo način za nadaljnje znižanje dolga – predvidoma z odpisom –, ki je s 180 odstotki BDP daleč najvišji med evropskimi državami. Pri programu so tako pripravljeni sodelovati le, če Grki privolijo v 3,5 milijarde evrov dodatnih kriznih ukrepov v primeru, da ne izpolnijo dogovorjenih ciljev.
Nov začarani krog varčevanja?
Grki so v nedeljo in včeraj jasno pokazali, kaj si mislijo o novih varčevalnih ukrepih. Hkrati pa se je znova pokazalo, kako togi znajo biti grški »rešitelji«. Ukrepi, v katere silijo Atene, bi se lahko namreč znova vrnili kot bumerang in naredili več škode kot koristi.
Grško gospodarstvo, ki je od leta 2008 do lani usahnilo za 27 odstotkov ali skoraj 66 milijard evrov, ne zmore novih varčevalnih ukrepov. Končna potrošnja gospodinjstev se je v tem času znižala za več kot petino in bo v primeru novih rezov v plače in pokojnine še upadla. Kako težek je položaj za Grke, ki naj bi ob podjetjih vplačali največ davkov v grški proračun, kaže tudi končna potrošnja trajnih dobrin. Ta je od leta 2010 do lani upadla za skoraj 60 odstotkov. Ob dodatnih varčevalnih ukrepih lahko Grčija pričakuje le še nadaljnje poglabljanje krize in morda nov, že četrti paket pomoči. Vse bolj postaja jasno, da Grki potrebujejo odpis dolgov ali vsaj podaljšanje ročnosti v zelo oddaljeno prihodnost, sicer bo že poleti govor o novi resni nevarnosti grškega bankrota.
