Po včerajšnjem nadaljevanju pogajanj o plačah v javnem sektorju so vlada in sindikati obstali na mrtvi točki. Vladna stran vztraja pri že znanem finančnem okviru postopnega sproščanja preostalih varčevalnih ukrepov, po katerem rast plač v prihodnjih štirih letih ne bi smela presegati nominalne rasti BDP, zmanjšane za 1,5 odstotne točke. Za sindikate to ni sprejemljivo, zato od vlade, ki naj bi si zdaj vzela čas za premislek, še naprej zahtevajo približevalni predlog. Nadaljevanje pogajanj, ki bi se sicer morala po načrtu zaključiti že s koncem aprila, je po oceni sindikatov pod velikim vprašajem.
»Vlada že tretjič zapored ni prinesla približevalnega predloga, zato sklepamo, da ni pripravljena skleniti kompromisa in da ne namerava spoštovati lanskega dogovora. Na sindikalni strani pa po dveh svojih konkretnih približevalnih predlogih nimamo več manevrskega prostora,« je po včerajšnjem niti ne dve uri dolgem srečanju dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Ker dogovora po njegovem mnenju ni pričakovati, bo najverjetneje vlada enostransko posegla v plačno lestvico in določene dodatke, kar je možnost, ki jo je po enem od prejšnjih pogajanj omenil že tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
»Pričakujemo, da bo to vlada najverjetneje storila pozno jeseni, saj si letos zaradi lanskega dogovora, ki preprečuje enostranske posege v plače, tega ne bo upala privoščiti. Ko se bo to zgodilo, pa bomo sindikati seveda takoj ukrepali in se organizirali v stavkovni odbor,« napoveduje Štrukelj.
Zdravniki zahtevajo višje plače
Malo možnosti za dogovor je tudi v pogajanjih med vlado in sindikatom zdravnikov Fides. Slednji vztrajajo pri odpravi sedanje omejitve plač javnih uslužbencev na največ 57. plačni razred oziroma na 3814 evrov bruto, saj menijo, da bi morali biti zdravniki, ki imajo šestletno specializacijo in delajo pod posebnimi delovnimi pogoji, že od leta 2008 v 60. plačnem razredu. Z vlado se sicer strinjajo o petih horizontalnih napredovanjih (napredovanja na istem delovnem mestu), zahtevajo pa, da bi morala glede na izkušnje in leta delovne dobe obstajati tudi vertikalna napredovanja v višjega in v starejšega zdravnika. Ob tem pa naj bi po njihovem predlogu zdravnike, ki delajo v terciarni dejavnosti, kamor med drugim sodi nevro- in kardiokirurgija ter opravljanje transplantacij, pri plačah nagradili še z dodatnimi 20 odstotki.
Včerajšnji novi krog pogajanj o novi kolektivni pogodbi po pričakovanjih ni prinesel bistvenega napredka. »Uskladili smo sicer nekaj nepomembnih členov, glede plač pa je vsaka stran zgolj predstavila svoje poglede,« je dejal predsednik Fides Konrad Kuštrin.
Z izstopom ne bo več sredstev
Koprivnikar je po pogajanjih opozoril, da tudi izstop iz enotnega plačnega sistema, za katerega se zavzema čedalje več poklicnih skupin, nikakor ne pomeni, da bi imele te potem tudi več sredstev za plače. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji ponedeljek.
Ločeno od Fidesa pa se z vlado pogaja sindikat družinskih zdravnikov Praktikum, ki zahteva dvig izhodiščnih plačnih razredov in izenačitev z zdravniki, ki imajo daljše specializacije. Predsednik Praktikuma Igor Muževič je glede uspeha pogajanj optimist, saj meni, da so njihove zahteve bolj realne kot Fidesove, poleg tega pa je denar za dvig izhodiščnega plačnega razreda s 43. (2244 evrov) na 45. (2422) že zagotovljen v zdravstveni blagajni. Sprememba kolektivne pogodbe, ki bi omogočila prerazporeditev sredstev, naj bi bila po Muževičevih besedah pod streho že do poletja.
