Prelomno leto za Evropsko unijo

Razkorak med javnim mnenjem in politiki

In vendar po podatkih zadnjega Eurobarometra iz lanske jeseni državljani EU v večini še vedno verjamejo v prihodnost EU, tudi državljani Slovenije. 53 odstotkov anketiranih Slovencev je optimističnih glede prihodnosti EU, kar je enako povprečju v EU. Črnogledih glede prihodnosti Unije je 45 odstotkov Slovencev, kar je štiri odstotne točke več, kot je povprečje v EU. Optimizem sicer upada. V primerjavi z lansko pomladjo je v Sloveniji padel za 10, na ravni EU pa za pet odstotnih točk.

Eden izmed poražencev pomanjkanja legitimnosti na evropski ravni je tudi evropska komisija, ki v primeru begunske krize zadnje leto dni vedno znova opozarja države članice, da so dolžne drugim članicam z velikim številom prispelih beguncev izkazati solidarnost v delitvi bremen. Svarila vrha evropske komisije so se v prejšnjih mesecih, ko je zaradi nacionalnih ukrepov grozil razpad schengna, nenehno stopnjevala in ponavljala. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je tik pred današnjim evropskim praznikom opozoril na pomemben dejavnik, ki otežuje iskanje skupnih evropskih politik. »Priča smo naraščajočemu razkoraku med javnim mnenjem in evropskimi snovalci odločitev. Na žalost ne obstaja evropsko javno mnenje, temveč so javna mnenja še vedno nacionalna.« Po njegovem mnenju do tega razkoraka prihaja tudi zato, ker včasih najbolj prepričani Evropejci evropskih odločitev ne razlagajo na primeren način, temveč uporabljajo nacionalne vzgibe.

Evropa išče pot naprej

Toda k temu razkoraku ni prispevalo zgolj napačno razlaganje odločitev evropskih politikov. Andreja Poje, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je na nedavni konferenci o poglabljanju evropske monetarne unije, vstopu Slovenije v EU sicer pripisala pozitivne plati tako na področju gospodarske razvoja kot povišanja plač in velikih sprememb na trgu dela. Povezovanje Slovenije v širšo skupnost je podobno kot Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, pozdravila kot izjemno pomembno. A je ključen problem po mnenju Pojetove v EU nastal zaradi finančne krize, ki je povzročila odpuščanja, zniževanje plač in drastične varčevalne ukrepe v javnem sektorju pri pokojninah in drugih socialnih transferjih. »To je pri navadnih delavcih povzročilo nezaupanje ne samo v domačo nacionalno politiko, temveč tudi v skupno evropsko monetarno unijo. Tako kot v Sloveniji je tudi v celotni EU videti, da so celotno breme krize plačali davkoplačevalci, delavci in upokojenci.«

Da se je večina pričakovanj, ki jih je imelo slovensko gospodarstvo ob vstopu v EU, uresničila, ocenjuje Urlep. V času, ko se evropski politiki tudi zaradi številnih kriz sprašujejo, ali naj Evropska unija stopi na pot tesnejšega povezovanja ali pa naj povezava pri poskusih poglabljanja evropskih politik stopi na zavoro, ne pušča dvoma. »Odprto in konkurenčno gospodarstvo je najboljši zagovornik tesnejšega sodelovanja. Tisti del gospodarstva, ki ni konkurenčen, bo vedno iskal zaslombo in zaščito v okviru nacionalnih meja ter ukrepov,« je prepričan Urlep.

Kako torej naprej? Medtem ko se v Bruslju čaka na izid britanskega referenduma, je dr. Matej Avbelj, dekan fakultete za državne in evropske študije, jasen: »Da bi se lahko odgovorilo na vse krize, bo nujno potreben prenos novih pristojnosti na Evropsko unijo. To je globalizacijska zahteva.« A pot do poglabljanja integracije, ki bi šla v smeri federativne Evropske unije, se za zdaj zdi še daleč.