Janus Atelier se je organizacije festivala komorne glasbe lotil skupaj z Lutkovnim gledališčem Maribor, koncertno prizorišče pa bo minoritska cerkev z izjemno akustiko ravno za koncerte komornega tipa. Komorni orkester Janus Atelier bo ta čarobni prostor prvič sploh napolnil z glasbo v tolikšnem obsegu.
Mladi glasbeniki gredo v svojstven eksperiment, saj bo poslušalce treba šele pripeljati. »Če bi naredili samo en koncert in bi bila tisti dan v Mariboru še kakšna prireditev, ne bi dobili prave slike. Tako pa bodo trije dnevi in štirje koncerti pravi kazalnik, kako naj razmišljamo naprej,« pravi Matija Krečič, violinist, skladatelj in idejni vodja Janus Ateliera. Čakajo še na rezultate razpisa in morebitno finančno podporo ministrstva za kulturo – če te ne bo, je prihodnji festival pod velikim vprašanjem.
S svojim ansamblom
Glasbeno društvo Janus Atelier obstaja kakšno leto, kot kolektiv glasbenikov in skladateljev pa že skoraj tri leta. Skladatelja Krečič in David Veber sta se začela povezovati s podobno mislečimi glasbeniki iz Slovenije in Avstrije, ki bi pretežno izvajali njuno, pa tudi glasbo drugih skladateljev.
Kar nekaj skladb iz te zakladnice bo v Sloveniji v okviru festivala izvedenih sploh prvič. »Radi bi poudarili izjemen slogovni razpon glasbenih poetik 20. stoletja. Po impresionizmu se je glasba slogovno zelo razpršila in skladatelji so začeli ustvarjati in razmišljati zelo različno, vsak s svojim osebnim pristopom,« še pravi mladi skladatelj. Na festivalu bomo slišali tudi krstno izvedbo njegove skladbe Maisteriane, posvečene Rudolfu Maistru.
Nepoznano je »nevarno«
Festival nedvomno tvega tudi zaradi tega, ker ljudje pri nas neznanih del ne prihajajo poslušat. Koncertni organizatorji v preteklosti v Sloveniji niso poskrbeli niti za izvedbe temeljnih del zadnjih sto let. Krečič meni, da zato, ker to za trg niso »varni programi«, za takšne programe pa morajo biti poslušalci navsezadnje že odprti, pripravljeni na sprejemanje novega.
