»Vesolje: zadnja meja. To so potovanja vesoljske ladje Enterprise. Njena petletna misija: da razišče nove svetove, išče nove oblike življenja in nove civilizacije ter da drzno gre, kamor ni šel še noben človek.« Citat iz serije Zvezdne steze je bil pred nekaj desetletji še znanstvena fantastika, zdaj pa bi bil lahko tudi moto družbe Space X Elona Muska, ki je minuli teden na twitterju napovedal, da namerava leta 2018 na Mars poslati kapsulo, ki bo le začetek njegovega grandioznega načrta za kolonizacijo Marsa. Torej planeta, na katerega človeška noga razen v fikciji sploh še ni stopila.

Ustanovitelj PayPala, spletnega plačniškega sistema, družbe Tesla Motors, ki proizvaja električna vozila, in s 14,2 milijarde dolarjev eden najbogatejših zemljanov se v vesolje morda res ni zagledal zaradi Zvezdnih stez, je pa kot velik ljubitelj znanstvene fantastike, zlasti serije knjig Foundation Isaaca Asimova, vedno zrl v zvezde in razmišljal o tem, kako bi jih dosegel.

Na rdeči planet gre Rdeči zmaj

Fantazije so se v ideje začele spreminjati leta 2001 s projektom Mars Oasis in njegovim konceptom rastlinjaka na Marsu; ker je Musk kmalu ugotovil, da bo vesolje najceneje dosegel sam, pa je že leto pozneje ustanovil družbo Space Exploration Technologies – Space X. V 14 letih od njene ustanovitve je z raketami, ki so jih razvili in izdelali v Space X, dokazal, da so njegove napovedi, da bo v 10 do 20 letih na Mars poslal ljudi, do leta 2040 pa tam ustanovil kolonijo, daleč od znanstvene fantastike. In da bo za največji drugi korak človeštva po letu 1969, ko je Neil Armstrong stopil na Lunino površje, morda odgovoren prav on.

Space X bo na rdeči planet najprej poslal eno od kapsul Dragon, ki po pogodbi z Naso na Mednarodno vesoljsko postajo že zdaj dostavlja različne materiale in hrano, od konca prihodnjega leta pa bo tja začela prevažati tudi ameriške astronavte. Red Dragon zaradi velikosti, primerljive z večjim družinskim avtomobilom, po besedah Elona Muska »ni zabaven za daljša potovanja«, zato na njem še ne bo ljudi. Bo pa pristanek Rdečega zmaja na rdečem planetu pomemben prvi korak pri kolonizaciji Marsa. Pristanku kapsule bodo namreč kmalu sledile tudi človeške misije, pozneje pa še ustanovitev mesta na Marsu.

Kako si je Musk zamislil mesto na Marsu, namerava pojasniti septembra na srečanju v Mehiki, ko se bo »vse skupaj slišalo noro, a če ne drugega, vsaj zabavno«. Ameriške vesoljske agencije Nasa, ki zaradi nižjih stroškov pri oskrbovanju Mednarodne vesoljske postaje že nekaj let sodeluje s Space X, Muskove »norosti« niso odvrnile od sodelovanja, saj se je priključila tudi njegovemu najnovejšemu podvigu, pri katerem bo v zameno za podatke o vzletu in pristanku Red Dragona družbi Space X pomagala s svojim tehnološkim znanjem.

Gradnja hotelov ali iskanje življenja

Ob Muskovih vesoljskih podvigih in načrtih se ideje in projekti drugih z vesoljem očaranih milijarderjev, kot so ustanovitelji Amazona, Facebooka in Virgina Jeff Bezos, Mark Zuckerberg in Richard Branson, morda res zdijo kot kaplja v morje ali pa svetlobna leta daleč, vendar kljub vsemu niso majhni. Toda medtem ko hočeta Bezos s svojo družbo za razvoj in izdelavo vesoljskih plovil Blue Origin in Branson z Virgin Galacticom komercializirati vesoljske polete in nato še zemeljsko orbito, kjer bi gradila hotele, zabaviščne parke in manjša mesta za dva do tri milijone ljudi, Zuckerberg vendarle razmišlja nekoliko bolj človekoljubno in širokopotezno, saj načrt, pri katerem bodo poleg njega sodelovali še spletni investitor Yuri Milner in različni znanstveniki, tudi astrofizik Stephen Hawking, opisujejo kot najambicioznejši projekt v raziskovanju vesolja doslej.

Projekt Starshot, po katerem nameravajo globoko v vesolje poslati roj mikroraket, naj bi razkril nekatere največjih skrivnosti vesolja pa tudi to, ali v naši »bližini« obstaja planet, ki je podoben Zemlji. Več tisoč kot čip velikih raket, ki bodo opremljene s sončnim jadrom in kamero, bo poletelo v zvezdni sistem Alfa Kentavra, ki je od Zemlje oddaljen 40 trilijonov kilometrov, s tehnologijo, kot jo poznamo danes, pa bi do njega prišli šele v 30.000 letih. Mikrorakete, ki jih bo v vesolje pognal nepredstavljivo velik laser, bodo dosegle 25 odstotkov svetlobne hitrosti, pogled v Zemlji najbližji zvezdni sistem pa menda omogočile že po 20 letih potovanja.

Neverjetno? Morda, a kot pravi Hawking, nas edinstvene dela prav preseganje lastnih mej, tisto, ki nas ločuje od zvezd, bomo po besedah astrofizika zdaj lahko presegli z najlažjo vesoljsko ladjo doslej, uspelo pa nam bo zato, »ker je v naši naravi, da letimo«.