Kar nekaj je avtomobilskih proizvajalcev, predvsem manjših, ki so skozi zgodovino neločljivo povezani z eno družino, enim priimkom, ni pa ga večjega, kot je to Toyota. No, slednje velja tudi v absolutnem smislu, saj je Toyota danes pač največji svetovni proizvajalec vozil. Še več – z izjemo leta 2011, ko je Japonsko prizadel potres s cunamijem, ki je močno vplival na celotno industrijo, Toyoti omenjena vloga pripada vse od leta 2008. In nič ne kaže, da bi jo želela izpustiti iz rok.
Kakor koli, leto kasneje od začetka Toyotine prevlade je vlogo prvega človeka podjetja prevzel možak po imenu Akio Toyoda, ki bo svojo sedmo leto na čelu podjetja zaokrožil prihodnji mesec, ravno pred dnevi, natančneje 3. maja, pa je praznoval svoj okrogli jubilej: 60. rojstni dan. In že po njegovem priimku je jasno, kakšno povezavo ima s Toyoto – gre namreč za vnuka Kičira Toyode, ki je podjetje za proizvodnjo avtomobilov ustanovil v 30. letih prejšnjega stoletja. Takrat je tudi dobilo ime Toyota, in sicer po javnem natečaju za nov logotip podjetja, na katerem je zmagal tisti, ki je z japonsko zlogovno pisavo v krogu predvidel zapis Toyoda. A ker je bilo besedo Toyota zapisati lažje kot Toyoda, z le osmimi potezami čopiča, in ker je osem srečna številka, je avtomobilska Toyoda nemudoma postala – Toyota.
Začetek je bil težak
Akio Toyoda je torej predstavnik tretje generacije na čelu podjetja, je pa zagotovo prvi, ki je v podjetju opravljal toliko različnih funkcij. Po diplomi iz prava na univerzi Keio leta 1979 in magisteriju na univerzi Babson v ZDA tri leta kasneje se je Toyoti namreč pridružil leta 1984, od takrat pa sodeloval in se izobraževal na tako rekoč vseh področjih znotraj podjetja, tako na Japonskem kot v tujini. Sodeloval je pri proizvodnih procesih, pri razvoju produktov, v marketingu in skorajda vseh stopnjah menedžmenta, zato ga ob njem pri Toyoti ni človeka, ki bi tako dobro poznal vse stopnje razvoja avtomobila in vsega, kar sodi k industriji na splošno. Pri čemer mu na vodilni funkciji nikakor ni bilo postlano z rožicami, saj je bil začetek na čelu podjetja izjemno težak – prevzel ga je namreč v času globalne recesije, temu je sledil udarec v obliki gigantskega vpoklica več kot osmih milijonov toyot in lexusov zaradi možnosti zatikanja stopalke za plin, kar je bilo na primer več od celotne letne proizvodnje, malce za tem pa še že omenjeni potres s cunamijem.
A zdi se, da je Toyota iz vsega izplavala še močnejša – ko se je prah z omenjenimi težavami polegel, je Toyoda namreč napovedal veliko Toyotino ofenzivo, a ne na račun povečanja proizvodnje. »Večja proizvodnja v smislu volumna bo le stranski učinek vsega skupaj, nikakor pa to ni naš cilj. Še več, sam se sploh ne strinjam s tem, da biti številka ena pomeni proizvajati največ avtomobilov, ampak je to seštevek mnogih faktorjev, kot je tudi proizvodnja vedno boljših, zanimivih in razburljivih avtomobilov,« je v enem izmed intervjujev po kriznem letu 2011 razpredal Akio Toyoda.
Če avto ni uživaški, sploh ni avto
Pri omembi razburljivih avtomobilov je Toyoda ciljal predvsem na to, kar na vsakem koraku poudarja, odkar je v sedanji vlogi – da morajo Toyotini avtomobili postati zabavni za vožnjo. »Vsi vemo, da se Toyote drži sloves dobrih, zanesljivih avtomobilov, ne pa čustvenih. In na tem področju se moramo in se izboljšujemo. Svojim inženirjem na dušo zato vseskozi polagam dve stvari: delajte vedno boljše in bolj zabavne avtomobile. Če avto ni zabaven, če vozniku ne nudi užitka, potem to sploh ni avto,« je slikovito opisal Toyoda, čigar želja po tovrstnih avtomobilih verjetno izvira iz dejstva, da je sam navdušen dirkač, ljubitelj hitrih avtomobilov ter certificiran testni voznik, ki se je na primer pod psevdonimom Morizo Kinošita trikrat udeležil tudi 24-urne dirke na Nürburgringu. »Zagotovo se bolje kot v obleki in kravati počutim v dirkaškem kombinezonu in čeladi,« je tako nekoč hudomušno pripomnil le nekaj trenutkov za tem, ko se je po poslovnem sestanku v ZDA podal na bližnje dirkališče in tam odpeljal nekaj krogov z 850-konjskim dirkalnim avtomobilom serije Nascar.
In še nekaj je značilno za Toyodo – da je zelo »ljudski« predsednik, ki je rad blizu dogajanja (beri: dejanske proizvodnje avtomobilov) in sam osebno posveča veliko pozornosti vsaki podrobnosti. »Akio je celotnemu podjetju vdahnil ogromno nove energije. Že na začetku je obljubil, da želi biti predsednik, ki si ga bodo zapomnili po tem, da bo blizu delavcem, in tega se drži od prvega dne,« je njegov vpliv opisal velik poznavalec Toyote in profesor na univerzi Michigan Jeffrey Liker. Za nameček pa je Akio Toyoda tudi precej skromen, saj ima v primerjavi z nekaterimi drugimi predsedniki uprav v avtomobilskih podjetjih precej nizko plačo – slabe 3 milijone dolarjev na leto.
