Se še spomnite ultimativnega nasprotnika Johna McClaina v prvem Umri pokončno, koleričnega nemškega terorističnega tatu Hansa Gruberja ali pa razdvojenega profesorja Rawsa iz filmske serije o Harryju Potterju? Za njima stoji značilen obraz britanskega in hollywoodskega filma pa tudi odrskih desk Alan Rickman, ki je v 70. letu preminil januarja. V prihodnjih tednih se bo z zadnjo filmsko vlogo poslovil tudi od kinematografskih platen. Sicer s stransko vlogo, a takšno s težo v nadvse zanimivem britanskem trilerju Nadzor z neba.
Ko kolateralna škoda dobi obraz
Film tematizira vedno bolj prisoten in s tem tudi vedno bolj sporen vojaški nadzor s pomočjo dronov. In secira etično odločitev tistih, ki morajo, tisoče kilometrov oddaljeni od tarče v Keniji, na tehtnico postaviti eksekucijo na napad pripravljenih teroristov in umor nedolžnih žrtev, v hladnem vojaškem žargonu imenovanih kolateralna škoda. Ko ta kolateralna škoda dobi obraz majhne deklice, se veriga poveljstva začne rušiti, saj nihče ne želi sprejeti odgovornosti za usodno povelje. Rickman igra generala Franka Bensona, ki se ob boku polkovnice Katherine Powell (znova izvrstna Helen Mirren) v Londonu spusti v žolčno debato s politiki. V igri pa je tudi vest ameriškega pilota Steva (Aaron Paul), ki se odloča sam pri sebi čez lužo v oporišču v Las Vegasu. S tem film odpira tudi težaven odnos med vojaško politiko in mentaliteto dveh sicer tesnih zaveznic ZDA in Velike Britanije, kar mu daje dodatno težo aktualnosti.
Stripovska državljanska vojna
Razlika med angleško govorečima velesilama se pokaže tudi v kinematografskih preferencah, saj so Američani hkrati z Nadzorom z neba po svetu izdali tretji del Stotnika Amerika. Ta se bo spustil kar v novo državljansko vojno, tokrat med superheroji in nekdanjimi zavezniki. Seveda, stotnik pooseblja ameriški ponos na lastno vojaško moč in vlogo svetovnega policaja, pri čemer si ne da dopovedati, da ima ta nujno tudi omejitve, in se raje poda v spopad. In to kar z Ironmanom in celo plejado Marvelovih likov.
Nas to na kaj spomni? Seveda, letos sta se že spopadla Superman in Batman, kmalu pa seveda sledi še več. Saj je Stotnik Amerika doživel eno najboljših mednarodnih kinopremier z 200 milijoni dolarjev zaslužka zgolj v prvem koncu tedna, njegova superkolega pa se približujeta 900 milijonom. Bomo videli, kako se bo najbolj ameriški superheroj v Sloveniji spopadel z Okornovim Planetom samskih, ki že drugi teden po obiskanosti krepko vodi, prehitel pa je tudi že Supermana in Batmana.
Filmski teden Evrope
Evropski in slovenski film bosta ne ozirajoč se na filmske vojne igrice tudi sama krepko povečala obrate v prihajajočem filmskem tednu. V kinih po Ljubljani se bo vrtela le redko videna količina vsaj delno slovenskih naslovov hkrati. Planetu samskih, Prehodu s Katarino Čas in Virčevemu Houston, imamo problem! se bo v Kinodvoru v sredo pridružil še film noir Psi brezčasja, v Slovenski kinoteki pa bodo zavrteli dobitnika nagrad IRIS za filmsko fotografijo: Impromptu Mitje Lična in Zenit Marka Brdarja.
V Kinoteki bo tudi Filmski teden Evrope, v sklopu katerega si bo mogoče od ponedeljka do srede ogledati Mustanga v režiji Deniza Gamze Ergüvena, Mojo mamo Nannija Morretija in Glasnejšo od bomb Joachima Trierja. Kar cel dan za filmske sladokusce pa bo sledil v četrtek, ko se bodo v okviru Filmske kunsthisterije zvrstili: Bunuelova Andaluzijski pes in Zlata doba, Fellinijevih Osem in pol, Lynchev Eraserhead in za konec še Scottov Iztrebljevalec v okviru Kino-katedre.
