Aktivnosti v Rogu se kljub grožnji, da bodo v kratkem v tovarno prihrumeli gradbeni stroji, nadaljujejo. Danes bo na dvorišču piknik in druženje s prosilci za azil, koncertna dvorana že ima napovedane dogodke za mesec naprej, v prihodnjih dneh pa se bodo začeli uresničevati tudi načrti za skupno stranišče. V Studiu Samorog, ki je že junija predviden za rušenje, je med tednom potekala skupščina. Tudi umetnica Breda Pivk, ki ga uporablja kot atelje, se ni izselila, čeprav je rok potekel pred tednom dni. Občina se za zdaj še ni odzvala, a tudi na njeno ponovno prošnjo za nadomestni atelje ni odgovorila.
Stavba ni nevarna, kot trdi Janković
»Potrebujem drug atelje, če me bodo izselili, saj z vso opremo in deli, ki so tukaj nastala, nimam kam. Pomanjkanje dialoga se nadaljuje, čeprav na občini trdijo drugače,« nam je pojasnila Pivkova. Ni ji jasno, zakaj naj bi stavbo, v kateri ustvarja, sploh rušili, saj ni v kritičnem stanju ali nevarna, kot trdi župan Janković. Na njenem mestu naj tudi ne bi bila načrtovana gradnja, ampak park, in to šele v 4. fazi projekta, ko bo center že postavljen, pravi.
Samorog se drži tudi občinskih ateljejev na drugi strani ograje. »Mojo prošnjo za nov atelje so zavrnili z argumentom, da jih primanjkuje, na moj predlog, da bi občinske ateljeje razširili tudi v Samorog, pa se sploh niso odzvali. Kar zbuja resne dvome o tem, da delajo za mesto, kot pravijo.« Če se stavba, v kateri je ustvarjala zadnja leta, dejansko poruši, bi morali verjetno na novo urediti tudi ateljeje na drugi strani, saj so stene tako tanke, da umetnica skozi njih sliši napenjanje platna. »Načrti niso usklajeni z uporabniki, kažejo pa na to, da občina sploh ne ve, kaj se tukaj dogaja. Njen koncept ni nič novega, saj ga poznamo iz drugih institucij, Rog zadnjih desetih let pa je nekaj res izvirnega. Je otok kreativnosti, ki ga Ljubljana nedvomno potrebuje,« je sklenila Pivkova.
Rog že zdavnaj prerasel prvotne okvire
Dr. Rajko Muršič, predsednik Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA, je prav tako pisal županu, da naj ponovno premisli in skuša najti skupni jezik z uporabniki. »Ključna zamisel zasedbenikov Roga je bila vdahniti ustvarjalno dušo prostorom in preprečiti prodajo ali pa rabo, ki bi še poglobila potekajoče 'pogospodenje' mesta, v katerem je v glavnem prijazno do premožnega prebivalstva, podjetnikov in turistov, manj pa do tistih, ki so manj premožni in nezmožni plačevanja visokih najemnin. To jim je v največji meri uspelo,« je pojasnil profesor kulturne antropologije na ljubljanski filozofski fakulteti.
Pravi, da je na prvi pogled načrt občine v skladu s temi načeli, a bo delu kompleksa s posegom vdahnil kreativno industrijsko »dušo«, ki je v očitnem nasprotju s tem, kar je Rog danes. Nove generacije uporabnikov pa preprosto nimajo kam drugam. »V praksi je Rog že zdavnaj prerasel svoje prvotne okvire. Je prostor avtonomnega delovanja in zatočišče tistih, ki razen svojih rok in pameti nimajo nobene druge odskočne deske pri snovanju prepotrebnih družbenih inovacij.« Strinja se, da so posegi v prostor in skrb za varnost nujni, tudi zamisli občine so zanj v marsičem sprejemljive. A dodaja, da je strah pred izgubo avtonomnega prostora večji od jamstev, ki jih uporabnikom ponuja občina.
Več izvirnosti namesto ponavljanja stare mantre
Dr. Nika Grabar, asistentka na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, je dodala, da je samoorganizirana skupnost v Rogu razvila dejavnosti, ki jih v programskih zasnovah občine ne najdemo, in tako na svojstven ter ustvarjalen način osvetlila prostorsko problematiko mesta. »V obdobju, ko se proračunska sredstva krčijo in ko postaja evropska birokracija vse manj naklonjena samoorganiziranim iniciativam, se je vredno lotiti preoblikovanja lokacije na način, ki bi omogočal udeležbo trenutnim uporabnikom. Za Ljubljano bi to lahko pomenilo, da vsebinsko odpira mesto prostosti misli, ki je osnova možne prihodnosti vsake skupnosti,« je razložila.
Raziskovalka in predavateljica kulturnih politik dr. Vesna Čopič sicer podpira smelost občine pri kulturnopolitični viziji mesta. A v primeru Roga pogreša več izvirnosti namesto ponavljanja stare, presežene mantre o kreativnih industrijah in unovčenje izkušenj, ki jih občina že ima s civilnimi gibanji. »Podobno velja tudi za drugo stran, ki bi se morala zavedati, da je Metelkova samo ena in da je v Rogu treba priti do izvirne rešitve. Ljubljana potrebuje vključujoč, odprt prostor, kjer se bodo sprostile ustvarjalne energije in ki bo dal priložnosti mladim, še posebej študentom.«
