Muzejski kustos je heroj iz ilegale
Afganistanci svoje nacionalne heroje slavijo pompozno in s fanfarami, a tega ni bil deležen Nadžibulah Popal. Njegovo junaštvo je bilo mogoče le zato, ker ga je opravil v strogi tajnosti. Le tako je namreč lahko obvaroval pred vojnimi vihrami dragoceno afganistansko kulturno dediščino. V zgodnjih devetdesetih letih je bil kurator v nacionalnem muzeju v Kabulu. Ko je državljanska vojna dosegla glavno mesto, se je skupaj s še nekaterimi kolegi odločil skriti dragocene muzejske eksponate, vključno z neprecenljivimi najdbami z arheološkega najdišča Tilja Tepe na afganistanskem severu, znanimi tudi kot baktrijansko zlato. Štiri tedanje vladne ministre so pregovorili, da lahko uporabijo sef pod predsedniško palačo, ki je prej pripadal centralni banki, in naslednjih ducat let je samo sedem mož vedelo, kje so dragocenosti skrite, ter imelo ključ do njih. Zavarovanje dragocenih najdb se je izkazalo za zelo pomembno. Muzej je bil namreč v minulih letih najprej tarča vojskujočih se skupin po umiku sovjetske vojske, ki so izropale večino impresivne zbirke Budovih kipcev in islamskih reliktov, pozneje pa so talibani uničili okoli 2500 eksponatov, ki so upodabljali ljudi in živali. Popal, ki je skrivnost ohranjenega muzejskega zaklada čuval tudi pred ženo, je bil zadnja tri leta del ekipe, ki je s pomočjo arheološkega oddelka chicaške univerze restavrirala uničene artefakte ter katalogizirala tiste, ki jim jih je uspelo pridobiti nazaj. Do letošnjega poletja naj bi tako zaživela tudi prva afganistanska elektronska podatkovna muzejska baza.