Sanacija Skupine Tuš, ki naj bi potekala v okviru januarja dogovorjenega sporazuma o reprogramiranju finančnih obveznosti v višini okoli 380 milijonov evrov, visi v zraku. Sporazum o reprogramiranju tri mesece kasneje namreč še vedno ne velja. Kot nam je potrdilo več upnikov močno zadolžene Skupine Tuš, za njegovo uveljavitev ni izpolnjen temeljni pogoj, to je potrditev postopka preventivnega prestrukturiranja družbe. Temu nasprotuje BKS banka.
Usoda skupine v rokah višjega sodišča
Na celjskem okrožnem sodišču, kjer potekajo postopki preventivnega prestrukturiranja za tri Tuševe družbe (Tuš nepremičnine, Tuš Holding in Engrotuš), so nam pojasnili, da je bil v vseh treh zadevah že izdan sklep o potrditvi sporazuma o preventivnem prestrukturiranju, a je v vseh treh zadevah BKS banka vložila pritožbe. »V vseh zadevah so bile pritožbe že odstopljene v reševanje višjemu sodišču v Ljubljani, ki pa še ni odločilo,« so dejali na celjskem sodišču. Kot dodajajo, to ne pomeni, da sporazumi ne veljajo, ampak da sklepi o njihovi potrditvi še niso pravnomočni.
Toda po pojasnilih naših sogovornikov je potrditev sporazuma oziroma postopka o preventivnem prestrukturiranju prvi pogoj za uveljavitev januarskega dogovora o reprogramiranju posojil. Kot dodajajo, ta še določa, da lahko podpisniki, če dogovor v roku šestih mesecih ne začne veljati, od njega odstopijo. »Skupina Tuš je letos januarja s finančnimi upniki podpisala reprogramiranje finančnih obveznosti, ki ga tudi izvaja,« pa so s pojasnili skopi v Tušu, kjer na naša konkretna vprašanja niso odgovorili.
Banke upnice so se, kot smo poročali, v začetku leta dogovorile o rednem servisiranju obresti in trimesečnem odplačevanju relativno nizkega zneska glavnice, hkrati pa se je Tuš zavezal k odprodaji premoženja. Do konca reprogramiranja, ki zahteva tudi odprodajo vseh nepremičnin in dejavnosti na območju nekdanje Jugoslavije, naj bi Tuš odprodal za sto milijonov evrov premoženja, iz poslovanja pa poplačal dodatnih 30 milijonov. V leto 2021 bi tako vstopil z 250 milijoni evrov dolga do bank.
Vsi ti dogovorjeni ukrepi pa visijo v zraku. Kot pojasnjujejo naši viri, je Tuš bankam za zdaj dogovorjene zneske sicer vračal, a problem bi lahko nastopil jeseni, ko naj bi v plačilo zapadle nekatere glavnice, katerih plačilo so z reprogramiranjem odložili. Če reprogramiranje takrat še vedno ne bi veljalo, Tuš pa na računu ne bi imel dovolj sredstev za poplačilo – tveganje glede plačilne sposobnosti jim sicer zmanjšujejo vsakodnevni prilivi –, bi bile težave neizogibne, pojasnjujejo sogovorniki.
Duhove buri še posel z blagovno znamko Tušmobil
Nasprotovanje BKS banke pa ni edina težava, ki jo imajo v tem trenutku v Tušu. Pomisleke nekaterih bank upnic je namreč vzbudil tudi posel zakoncev Tuš ob prodaji Tušmobila. Po poročanju Dela sta se, spomnimo, Tuš Holding in Telemach leta 2014 ob prodaji Tušmobila dogovorila tudi o prodaji istoimenske blagovne znamke, ki je bila v lasti zakoncev Tuš. Prodana je bila za 29 milijonov evrov, a ne za gotovino, temveč za posojilo zakoncev kupcu.
Zdaj je slišati, da nekatere banke reprogramiranja zagotovo ne bi podpisale, če bi bile prej seznanjene z omenjenim poslom. Pravniki tako menda še vedno preučujejo, ali predstavlja naveden posel kršitev reprogramiranja ali ne, pri čemer se ukvarjajo predvsem z vprašanjem, ali bi tudi ta znesek lahko zahtevali za poplačilo dolgov, kot je to veljalo za preostalo kupnino za Tušmobil v višini 110 milijonov evrov. Drugi ugibajo, ali ne gre (tudi) v tem primeru zgolj za manever izsiljevanja bank upnic, ki bi želele iz reprogramiranja izstopiti.
Določenim bančnikom naj bi bila ohranitev dogovora o reprogramiranju pomembnejša od posla zakoncev Tuš s Telemachom, a hkrati menda ni bančnika, ki pri razkritju omenjenega posla ne bi zastrigel z ušesi. Motilo naj bi predvsem dejstvo, da s poslom niso bili seznanjeni ob podpisu reprogramiranja. Kako in ali sploh bo omenjen posel vplival na usodo reprogramiranja, je vprašanje, a hkrati naj bi bilo že tako ne preveč zgledno zaupanje med Mirkom Tušem in bankami upnicami še dodatno omajano.
K njegovemu izboljšanju prav tako ne pripomore dejstvo, da so upniki vseskozi brez ažurnih poslovnih podatkov. Pri reprogramiranju so se banke po dostopnih podatkih opirale na podatke o poslovanju v letu 2014 (te je Tuš na portalu Ajpes objavil šele pred dnevi, pa čeprav se je zakonsko določen rok za njihovo objavo iztekel že sredi lanskega leta), še vedno pa bančnikom niso dostopni podatki o poslovanju lani. Nanje nestrpno čakajo, zanimala pa naj bi jih predvsem denarni tok, ki ga skoraj v celoti zagotavlja Engrotuš, ter gibanje tržnega deleža trgovske družbe.
Katja Svenšek
