»Vse življenje sem bil aktiven in zdravnike obiskal le izjemoma. Potem pa se je pred približno dvema letoma moje počutje nenadoma zelo poslabšalo. Vse bolj sem bil utrujen, ponoči pa mi je nekaj pritiskalo na prsi in nisem več mogel spati,« pripoveduje Roman Zrim z Dobrove. »Osebni zdravnik je slabo počutje pripisal takrat odkriti sladkorni bolezni tipa 2, enako tudi diabetolog, h kateremu me je napotil. Jaz pa sem se počutil slabše in slabše ter vstajal tudi po štirikrat na noč. Marca lani se mi je stanje tako poslabšalo, da sem končal na urgenci in so me kar 16 dni obdržali v kliničnem centru. Diagnosticirali so mi nekontrolirano srčno popuščanje,« nadaljuje Zrim in dodaja, da od takrat redno jemlje kup zdravil, hodi trikrat na teden na terapijo na polikliniko in se drži diete, ki pa jo kroji predvsem sladkorna bolezen. »Čeprav so mi priporočili gibanje na zraku, moram zelo paziti, da se ne utrudim in ne obremenim srca,« je še povedal Roman Zrim, ki zdaj ponoči znova spi, vendar mu, kot pravi, neaktivno življenje, v katerem se mora izogibati vsem naporom in stresu, ni pisano na kožo.
Srce ne zmore črpati dovolj krvi
»Srčno popuščanje, ki pomeni, da srce ne more več črpati dovolj velike količine krvi skozi telo za presnovne potrebe, je pogosto zelo slabo prepoznana bolezen sodobnega časa z zelo slabo prognozo in ena redkih srčno-žilnih bolezni, katerih pojavnost in razširjenost naraščata,« je razložil doc. dr. Borut Jug iz UKC Ljubljana. Po grobi oceni naj bi pri nas pestila blizu 30.000, zlasti starejših Slovencev, od katerih jih približno tretjina za bolezen sploh ne ve. Njeni znaki namreč niso tipični in jih je mogoče pripisati drugim boleznim. Zato Jug opozarja, da je treba zdravnika obiskati zlasti, če imamo med naporom težko sapo, nam otekajo noge in gležnji ter smo zelo utrujeni. Če, denimo, ne zmoremo več peš do tretjega nadstropja in če pride ob izrazitem otekanju do hitrega naraščanja telesne teže zaradi zadrževanja tekočine v telesu.
»Srčno popuščanje je ob nezdravih življenjskih navadah lahko posledica katere koli srčno-žilne bolezni, bodisi prebolelega infarkta, slabo zdravljenega visokega tlaka ali operacije v otroštvu,« je razložil Jug in dodal, da poškodbo srčne mišice najpogosteje povzročita prav srčni infarkt in vnetje srčne mišice. Zaradi njenega slabšega delovanja pa so organi vse slabše preskrbljeni s kisikom in hranilnimi snovmi. Za kako resno bolezen gre, pove zlasti podatek, da po postavljeni diagnozi umre približno polovica bolnikov v petih letih, kar je slabše kot pri najpogostejših vrstah raka.
Klub bolnikov
Zaradi prevelike neprepoznavnosti te težke bolezni z izrazito slabo prognozo so v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije v sodelovanju s sekcijo za srčno popuščanje Združenja kardiologov Slovenije pripravili poseben program ozaveščanja o dejavnikih tveganja in vzrokih za nastanek in napredovanje srčnega popuščanja ter ustanovili klub bolnikov in svojcev (www.zasrce.si). »V klubu si bodo lahko člani z izmenjavo osebnih izkušenj in spoznanj lajšali sobivanje s to zahrbtno in neprijetno boleznijo. Lahko bodo pridobili tudi strokovno pomoč zdravnikov, ki se ukvarjajo s srčnim popuščanjem, pa tudi nasvete medicinskih sester s področja zdravstvene nege. Klub bo igral pomembno preventivno vlogo,« je jasen predsednik društva za srce prim. Matija Cevc, saj kot pravi, izkušnje vedno znova dokazujejo, da so prav bolniki vedno najboljši promotorji in svetovalci bolnikom, ki se z boleznijo šele srečujejo.
Ozaveščevalno akcijo, ki jo začenjajo ob evropskem dnevu srčnega popuščanja, bodo podaljšali na vse leto in morda še dlje, saj želijo, da se ljudje zares začnejo zavedati tudi te bolezni, katere znake kar tretjina ljudi preprosto pripiše normalnemu procesu staranja. »Kajti kar doživljajo bolniki na koncu svoje poti, je slabše in hujše kot marsikateri rak,« je neizprosno jasen Cevc. Izr. prof. dr. Mitja Lainščak, predsednik sekcije za srčno popuščanje Združenja kardiologov Slovenije, pa poudarja, da tudi za to bolezen obstajajo zdravila, le pravočasno jo je treba odkriti. Našim bolnikom je na voljo zelo visoka raven farmakološkega in nefarmakološkega zdravljenja, v zelo napredovali fazi pa tudi presaditev srca. Slednjo potrebuje okrog 30 bolnikov na leto. Z najnovejšimi pogledi in spoznanji o zdravljenju te bolezni pa se bodo tudi naši strokovnjaki srečali ob koncu meseca, ko bodo objavljene nove smernice za zdravljenje srčnega popuščanja, je še napovedal predsednik sekcije Lainščak.
