No, saj ga nima. Pravzaprav ima veliko vonjev. Recimo poletni dež, ploha, nevihta, kaplje, ki padejo na topla, pravzaprav vroča tla. Mi prikimavate? Že občutite vonj izhlapevajoče vode? Pa ne samo to. Ko se zmoči, ima denimo tudi trava neki vonj. Če je visoka, majska, diši drugače, kot če je kratka, pravkar po košnji. Ali pa jesenski dež. Diši čisto drugače. Nekaj prispeva k temu seveda tudi temperatura zraka, veliko pa splošno stanje okolja, narave. Jeseni vlaga mokrih dreves diši malo trpko, morda žalostno (no, zdaj pa še to, da bi imel vonj tudi čustveni naboj – pa najbrž ga ima, če se ga spominjamo v povezavi s kakšnim dogodkom iz preteklosti). Poslovilno. Ali pa spomladanski jugozahodnik. Vesel veter, živahen, za koga moteč, a vendarle po zimskem mrtvilu naših mirnih kotlin z inverzijo brez vetra prava osvežitev in pomladna živahnost. Tisti bolj realistični bodo morda takoj dodali, da veter lahko nosi smrad z bližnjega smetišča in da je ta vonj vremena pač odvraten in še marsikateri drugi, torej bi bilo bolje, da »vreme ne bi imelo vonja«.
Vonji so seveda določene snovi v zraku, predvsem plini, ki nam dražijo naše čutilo za voh. Gibljejo se skupaj s preostalimi plini, ki sestavljajo zrak, ozračje. Če je izvor plinov recimo smetišče, se seveda vonj oziroma neprijetno dišeče snovi širijo od tam. Odvisne so od stanja ozračja. Če je veter, bo te snovi nosilo pač v njegovi smeri in jih bo lahko neslo daleč stran od izvora. Če pa je ozračje mirno, se bodo vonji širili dosti počasneje. Pozimi, kadar je temperaturni obrat, bodo ostali pod vrhom te temperaturne meje. Ti plini, snovi, se bodo porazdelile v omejeni prostornini zraka, ujetega pod temperaturnim obratom.
No, saj tako je tudi z dimnimi plini in izpuhi prometa, da ne bomo govorili le o smetiščih. In vonje bodo zaznali ljudje, ki živijo v bližnji okolici in pod inverzijo. Pravzaprav se v takem primeru ti plini nabirajo tik pod vrhom temperaturnega obrata. Torej je zrak malo višje lahko bolj smrdeč (ali pa dišeč, odvisno, za kaj gre) kot pa pri tleh. Plini se širijo počasi in dokaj enakomerno na vse strani (kar je morda bolj demokratično), zato se tudi njihove koncentracije počasi znižujejo, če jih vir stalno ne oddaja. Veter pa vse skupaj precej hitreje razredči, a ker stalno ne spreminja smeri, vendarle višjo ceno plačajo tisti, ki živijo v smeri vetra. In ker so nekateri vetrovi pogostejši kot drugi…
