Slovenija sodi med evropske države, kjer najmanj žensk rodi s carskim rezom: okoli 19 odstotkov nosečnic, manj kot pri nas pa imajo carskih rezov v skandinavskih državah in na Nizozemskem. Slovenski porodničarji želijo delež carskih rezov še zmanjšati.
»Carski rezi so eden od kazalnikov kakovosti porodništva in naj ne bi presegli razumne meje. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije odstotki nad 10 odstotkov carskih rezov ne prispevajo več bistveno k zmanjšanju umrljivosti žensk ali novorojenčkov,« je pojasnila asist. dr. Tanja Premru Sršen, članica razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo. Leta 2004 je bila Slovenija celo država z najnižjim odstotkom carskih rezov v Evropi; sedanjih 19 odstotkov carskih rezov še vedno pomeni malo, a ker delež carskih rezov narašča, želijo naraščanje ustaviti, pojasnjuje Premru-Sršenova. V tem času se namreč drugi kazalniki kakovosti porodništva, kot je umrljivost novorojenčkov, niso bistveno spremenili oziroma se je ta zmanjšala, medtem ko so v državah, kjer so zmanjšali odstotek carskega reza, zmanjšali tudi neonatalno umrljivost. »To pomeni, da pri nas carski rez sam po sebi ni prispeval k manjši umrljivosti dojenčkov,« utemeljuje razlog, zakaj si prizadevajo zmanjšati število carskih rezov.
Razlogi za carski rez
Za carski rez se porodničarji odločijo, kadar je plod v nepravilni legi in zaradi bolezenskih stanj matere, glavni razlog za carski rez v Sloveniji pa je stanje po predhodnem carskem rezu. Pri 60 odstotkih žensk, ki rodijo s carskim rezom, je ta že vnaprej načrtovan, ker so že v predhodni nosečnosti rodile s carskim rezom.
»Ta delež je precej visok. Glede na to, da je po predhodnem carskem rezu lahko varen tudi vaginalni porod, se pri nas in v svetu trudimo, da bi v primerih, ko je vaginalni porod varen, propagirali tak porod,« pojasnjuje porodničarka.
Med letoma 2008 in 2012 smo imeli v Sloveniji okoli 1600 vaginalnih porodov po predhodnem carskem rezu in niti enega raztrganja maternice, ki je dogodek, ki se ga pri tem najbolj bojijo. V tem času so med vsemi drugimi porodi zabeležili štiri raztrganine maternice. »Raztrganje maternice je izjemno redek dogodek, tveganja zanj pa ne povečuje predhodni carski rez, ampak druge okoliščine, ki se jih velikokrat ne da napovedati,« pojasnjuje Premru-Sršenova.
Možnost za vaginalni porod naj bo odprta
Na carski rez je ponovno opozoril postojnski primer, ko porodničar, kljub temu da je nosečnici ginekolog svetoval carski rez, tega ni želel opraviti, pri vaginalnem porodu pa je otrok utrpel dosmrtne poškodbe. Porodniška stroka se brani komentirati konkretne primere, je pa mag. Gorazd Kavšek iz Združenja za perinatalno medicino Slovenije pojasnil, da predviden carski rez ne pomeni, da se tak način poroda tudi mora zgoditi. »Med obravnavo v nosečnosti ocenimo tveganja, možnosti in se morda odločimo, da je pri nosečnici bolje narediti carski rez. A se situacija velikokrat lahko spremeni, saj so tveganja pri porodu odvisna od tega, kako se porod zgodi. Če se porod začne spontano, se lahko odločimo tudi za drug način poroda,« je povedal Kavšek.
Prav tako interpretacija, da je bila postojnska nosečnica napotena na carski rez, ni pravilna. »Ginekologi napišemo na napotnici, da nosečnica prihaja na pripravo in pogovor o načinu poroda. Želimo, da nosečnice ohranijo možnost za vaginalni porod, tudi kadar se dogovorimo za carski rez, saj je stanj, kadar je carski rez nujen, malo. Kadar je ta predviden, poroda ne sprožamo, če pa pride ženska v porodnišnico s popadki, torej v napredovanem porodu, pa je v velikem številu primerov bolj varno in smiselno iti v vaginalni porod. V takih primerih se skušano z žensko pogovoriti in svetovati, kaj bi bilo najboljše. Če ne pridemo do skupnega mnenja, se večinoma odločimo za carski rez, ker se seveda moramo o načinu poroda vsi strinjati,« je pojasnil Gorazd Kavšek.
Na prvem mestu individualna presoja
Ljudje pogosto menijo, da porodničarji carskim rezom niso naklonjeni zato, ker da je ta poseg dražji in bolj zapleten od vaginalnega poroda. Nič od tega ni res, zagotavlja porodniška stroka. »Zmotno je razmišljanje, da carski rez pomeni več dela in višje stroške, v resnici je ravno obrnjeno. Carski rez je za nas najenostavnejši način poroda, ker nam vzame veliko manj časa kot vodenje vaginalnega poroda,« je pojasnil Kavšek.
Deleža carskih rezov ne želijo znižati na silo, pri odločitvi za način poroda je individualna presoja vedno na prvem mestu. »Želimo pa, da se carski rez izvede le, ko je za to tehten razlog. Carski rez je namreč še vedno nevarnejši način rojevanja za žensko kot vaginalni porod,« je povedala Tanja Premru Sršen.
Carski rez si želijo znižati, ker je to dobro za populacijo, se strinja tudi dr. Nataša Tul Mandić, predstojnica ljubljanske porodnišnice. »Carski rez ni zahtevna operacija, je varna operacija, ni draga in najlaže bi bilo, če bi vsem nosečnicam naredili carski rez. Večina žensk nima zapletov niti pri več carskih rezih. Vendar je to način poroda z več zapleti, zlasti pa carski rez poveča tveganje za zaplete v naslednji nosečnosti: nekoliko več je spontanih splavov, nekatere ženske teže zanosijo, več je krvavitev, večkrat moramo ob tem odstraniti maternico, več je prezgodnjih porodov. Zato si zelo prizadevamo, da ne bi povečali deleža carskih rezov pri prvem porodu,« je končala Tul-Mandićeva.
