Dvajsetega novembra 2013 je v državnem zboru potekala interpelacija zoper takratnega finančnega ministra Uroša Čuferja. Predlagateljica je bila Slovenska demokratska stranka, ki je Čuferju (med drugim) očitala, da bo večmilijardno bančno luknjo krpal z davkoplačevalskim denarjem in da bo s temi sredstvi krpal tudi luknje zasebnih bank. Interpelacijo je predstavil takratni poslanec SDS Zvonko Černač, ki se je obregnil tudi ob likvidirano Factor banko. Največja lastnica Factor banke je bila družba ACH. Lastnica ACH je bila družba Protej. Največji, desetodstotni lastnik Proteja je Herman Rigelnik.
Kako je govoril Černač
Takole je za govornico državnega zbora med drugim govoril Zvonko Černač: »S to potezo ministra za finance je bilo umetno podaljšano življenje dvema zasebnima bankama. Nekateri od teh zasebnih lastnikov, na primer Herman Rigelnik, so si tako čez poletje izplačali večmilijonske dividende, namesto da bi ta sredstva namenili dokapitalizaciji njihovih zavoženih privatnih bank... Samo nekaj tednov pred to likvidacijo je prišlo do izplačila 6,9 milijona evrov dividend iz podjetja Hermana Rigelnika, ki je lastnik Factor banke... Največji lastnik Factor banke je bil Herman Rigelnik, soustanovitelj Kučanovega Foruma 21... Ali bo gospod Herman Rigelnik izgubil 6,9 milijona evrov dividend, ki si jih je izplačal kot lastnik te banke letos poleti? Ali bo izgubil hišo na Braču, ali bo izgubil stanovanje, ki ga je kupil nedavno tukaj nekje v Ljubljani za pol milijona evrov, bo izgubil 390.000 odpravnine, ki jo je dobil ob upokojitvi, ki se je zgodila letos nekje v istem obdobju, ko sta ti dve banki izčrpani, olupinjeni pristali v naročju države? Če se bo to zgodilo – super. Po moje se ne bo.«
Vse te besede so Hermana Rigelnika tako užalile, prizadele in razjezile, da se je (šele) po dveh letih od omenjene seje odločil, da Černača toži. Zahteva javno opravičilo in 6300 evrov odškodnine. Včeraj je na okrajnem sodišču v Ljubljani potekala prva obravnava. Černača zastopa odvetnik Franci Matoz, Rigelnika Andrej Fijavž. Oba odvetnika in oba vpletena so včeraj predstavili svoja stališča. Razprava je mestoma spominjala na razprave v državnem zboru.
Kakšna je Rigelnikova resnica
Rigelnik je zatrjeval, da ni bil nikoli lastnik Factor banke, da ni bil lastnik ACH, da si ni izplačal nobenih dividend, da se je oktobra 2012 upokojil in ni imel več nobenega vpliva na poslovanje ACH ali Factor banke, njegov odvetnik je dejal, da lahko sodišču predloži na stotine pisem zahval in podpore, ki jih je od pomembnih bankirjev in mednarodnih gospodarstvenikov ob upokojitvi prejel Rigelnik, on pa je potem dodal, da je za njim 45 let delovne dobe, od tega 43 let direktorovanja, in da nikoli ni bil niti na sodišču, kaj šele česa obsojen in da je Černač zlorabil državni zbor za obračunavanje z njim in poceni pridobivanje političnih točk z lažmi. »V javnosti se je prikazalo, da je bil Rigelnik odgovoren za bančno luknjo. Niti enega centa k bančni luknji nisem prispeval! Černač je uničil moje notranje bistvo,« je dejal Rigelnik. Pojasnil je, da Factor banke ACH ni dokapitaliziral, ker bi jo po novi zakonodaji moral prevzeti, kar pa ni bilo v strateškem interesu podjetja in da bi vse to in tudi druge domnevno neresnične podatke Černač lahko poznal.
Černač in Matoz sta po drugi strani dokazovala upravičenost Černačevih izjav in kontekst, v katerem so bile izrečene, ter da ni bil Černač prvi, ki je govoril o teh povezavah. »Šlo je za interpelacijo zoper Čuferja. Očitali smo mu bančno luknjo in to, da Factor banko in Probanko rešuje z državnim denarjem. Vedel sem, da je ACH lastnik Factor banke, da je Protej lastnik ACH in da je Rigelnik lastnik Proteja. Zame sta Protej in Rigelnik isto kot Merfin in Kordež. Pa poglejte, kje je Kordež danes. Na koncu je ACH ostal lupina in pristal na DUTB. Moja razprava v državnem zboru ni bila uperjena osebno proti Hermanu Rigelniku. V tej tožbi pa ne gre za povrnitev ugleda Rigelniku. Gre za utišanje vseh, ki bi o tej temi še radi kaj povedali,« je bil spet hudo oster Černač. Tokrat na sodišču...
Sojenje se bo z zaslišanjem nekdanjega direktorja hotela Union Bogdana Lipovška, ki je po mnenju Černača prvi govoril o »tajkunizaciji« ACH, nadaljevalo in predvidoma končalo 15. junija.
