Pravijo Latini: Facta lex inventa fraus. Kar bi se po slovensko prevedlo: Ko je zakon rojen, se že ve, kako ga izigrati. In, hvala Bogu, dobili smo nekoga, ki je temu rekel ne. Resda brez predhodnega političnega posvetovanja, celo s koalicijskimi partnerji ne, a na osnovi večinskega mnenja pravne stroke. Naj se prizadeti zdaj obrnejo na ustavno sodišče, pa da vidimo, kaj bodo varuhi ustave povedali, potem ko so si tudi sami, vsaj v enem primeru, privoščili fluidno in kreativno – kot bi dejal nepovezani poslanec Bojan Dobovšek – tolmačenje ustavnih in zakonskih določb. Naj spomnim na ustanovitev občine Ankaran mimo volje zakonodajalca, državnega zbora, ki je po zakonu edini pristojen za tovrstno početje. Seveda, nihče ni bil nad njimi, da bi tako odločitev razveljavil, a ni dvoma, da so ravnali dokaj nenavadno in z uzurpacijo pristojnosti, ki jim ni zapisana. A tudi takrat sem sodil, da so odločili prav, potem ko je bil parlament kar dvakrat preslišal njihovo zahtevo po spoštovanju načela nediskriminatornosti in enakopravnosti med uzakonjeno Občino Mirna in zavrnjeno Občino Ankaran.
Očitno imamo še vedno tako precizno, a rigidno zakonodajo, da njeno fluidno in kreativno tolmačenje pride včasih in še kako prav. Če bi Brglez ravnal brez tveganja in omogočil začetek priprav za nove in nove referendume, bi mu po vsej verjetnosti spet isti, ki mu danes očitajo, da je storil napako, očitali, da ni imel poguma, da bi se uprl zlorabi instituta referenduma.
A na dlani je, da se Slovenija še vedno uči s svojo demokracijo in da bo treba jasneje definirati instrumente oziroma modalitete ugotavljanja zlorabe zakonodaje in ustavnih pravic, morda tudi tako, da se predsedniku parlamenta podeljuje, s konkretnim zapisom, večjo diskrecijsko pravico pri tovrstnem odločanju.
Dr. Brglez, srečno!
Aurelio Juri, nekdanji slovenski in evropski poslanec, Koper