Brezposelnost v Sloveniji se še naprej znižuje. Konec aprila je bilo po včeraj objavljenih podatkih zavoda za zaposlovanje registriranih 105.453 brezposelnih, kar je 4,3 odstotka manj kot marca in 8,2 odstotka manj kot aprila lani. April je tako že tretji mesec zapored z upadom brezposelnosti tako na mesečni kot na letni ravni. Konec januarja je bilo prijavljenih okoli 118.000 brezposelnih, konec februarja približno 116.000, konec marca pa 110.000 brezposelnih.
Med bolj razveseljivimi podatki velja poudariti, da se je v letošnjem prvem trimesečju iz evidence zavoda zaradi zaposlitve odjavilo skoraj devet odstotkov več ljudi kot v enakem obdobju lani in da se je marca glede na strukturo najbolj zmanjšalo število brezposelnih mladih (od 15 do 29 let), s 24,6 na 22,4 odstotka. Manj razveseljivo je, da se še naprej povečuje delež brezposelnih, starih 50 let ali več (z lanskih 31,6 na 34,4 odstotka), za odstotno točko večji pa je tudi delež dolgotrajno brezposelnih – teh je kar 52,5 odstotka. V izobrazbeni strukturi sta v primerjavi z marcem lani večja deleža brezposelnih z osnovnošolsko, teh je 29,4 odstotka, in s terciarno izobrazbo (16,4 odstotka).
Pri vsej tej statistiki najbolj bode v oči dejstvo, da je število brezposelnih kljub opaznemu zmanjšanju še vedno skoraj dvakrat višje kot v poletnih mesecih leta 2008, ko je bilo na zavodu registriranih manj kot 60.000 ljudi.
Rast zaposlenosti bo letos manjša
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ocenjujejo, da bo okrevanje na trgu dela potekalo v skladu z gospodarsko aktivnostjo. Zaposlenost, ki je začela naraščati na koncu leta 2013, se bo letos sicer znova povečala, vendar pa bo ob nižji gospodarski rasti njeno zmanjšanje nekoliko manjše kot lani, je ob predstavitvi Pomladanske napovedi povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.
Število zaposlenih naj bi se povečalo v večini dejavnosti, najbolj pa v srednje tehnološko zahtevnih predelovalnih dejavnostih, v gostinstvu, prometu in trgovini. Največjo rast naj bi tudi v prihodnje imele agencije za zaposlovanje, kar kaže na še vedno prisotno previdnost delodajalcev oziroma potrebo po cenejših in bolj fleksibilnih oblikah zaposlovanj. Zaposlovati naj bi znova začel tudi javni sektor, vendar bo tam rast zaradi ohranjanja javnofinančnih zahtev skromna. Po drugi strani se bo zaradi velikega upada državnih investicij zaposlenost znižala v gradbeništvu, ob skromni aktivnosti pa znova tudi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.
V prihodnjih letih se bo rast zaposlenosti po ocenah Umarja nadaljevala, a bo zaradi hitrejšega zmanjševanja števila delovno sposobnega prebivalstva še naprej skromna. Nadaljnje zaposlovanje je mogoče pričakovati v predelovalnih dejavnostih in tržnih storitvah, še zlasti tistih, ki so vezane na domače povpraševanje, zaradi okrepitve investicij pa naj bi do dodatnega zaposlovanja prišlo tudi v gradbeništvu.
Število brezposelnih naj bi se glede na Pomladansko napoved z lanskih povprečno 112.700 letos zmanjšalo na okoli 107.400, prihodnje leto pa na 101.000. Na nižjo brezposelnost bodo, kot ocenjujejo na Umarju, poleg gospodarske rasti ter manjšega števila stečajev in odpuščanj vplivali tudi demografski razlogi, saj bo zaradi nadaljnjega zmanjšanja številčnosti mladih generacij manj tudi iskalcev prve zaposlitve.
Delodajalci so previdno optimistični
Glede zaposlitvenih možnosti so previdno optimistični tudi vselej nekoliko bolj zadržani delodajalci. Po nedavni raziskavi družbe Manpower jih v letošnjem drugem četrtletju napoveduje povečanje števila zaposlenih 15 odstotkov, upad pa zgolj dva odstotka. Največji zaposlitveni utrip pričakujejo delodajalci v osrednji Sloveniji in v večjih podjetjih. »Napoved zaposlovanja je znova pozitivna, kar je znak oživljanja trga dela. Upravičeno lahko upamo, da bo napoved za tretje četrtletje še boljša,« meni izvršni direktor podjetja Manpower Rudi Čebulj.
Po napovedih delodajalcev naj bi bilo največ novega zaposlovanja v energetiki, zanesljiva rast pa naj bi se obetala tudi v finančnih in poslovnih storitvah, zavarovalništvu in nepremičninskih storitvah ter v transportu, logistiki in komunikacijah. Najšibkejše možnosti za nova delovna mesta so v javnem sektorju, socialnih storitvah in trgovini.
Napovednik zaposlovanja, ki ga je zavod med delodajalci opravil konec lanskega leta, kaže, da so med najbolj iskanimi še naprej že več let enaki deficitarni poklici – varilci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, orodjarji, prodajalci, zidarji, komercialni zastopniki za prodajo, kuharji, strugarji ter čistilci, strežniki in gospodinjske pomočnice. Ob teh večinoma slabše plačanih delovnih mestih na zavodu v prihodnosti pričakujejo največ povpraševanja pri delodajalcih s področja zdravstva, turizma in gostinstva, zelenih delovnih mest, delovnih mest s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije ter tudi bio- in nanotehnologije..
Število registriranih brezposelnih (povprečje leta)
SURS
PODATKI
v tisočih
100
50
0
2015
2005
2008
2009
2014
2016
2006
2007
2010
2011
2012
2013
* napoved Umarja
