Da so mesta namenjena ljudem, ne pa avtomobilom, je že vrsto let glavno vodilo urbanistov pri oblikovanju evropskih prestolnic. Razlogov za to je več: želja po čistejšem zraku, stremljenje k trajnostni mobilnosti pa tudi k bolj zdravemu življenju.
»Ne le da je pešačenje najdostopnejši način premikanja po mestu, dobro vpliva tudi na poslovni utrip – na razvoj tržnih in storitvenih dejavnosti v naselju, še zlasti pa na stanje okolja. To dobro dokazuje tudi preporod mestnega središča v Ljubljani po zaprtju za motorni promet,« je prepričana urbanistka in krajinska arhitektka Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora, ki pri nas peto leto zapored organizira urbane sprehode Jane's Walk. Gre za globalno akcijo spodbujanja hoje in oblikovanja mest po meri pešcev.
Vse več ljudi hodi
S hojo po mnenju sogovornice pripomoremo tudi k čistejšemu zraku. »Je okolju najprijaznejši način mobilnosti, saj ne povzroča izpustov CO2 in ne proizvaja drugih onesnaževanj zraka, ne povzroča hrupa ali svetlobnega onesnaženja.«
Kot pravi Simonetijeva, pešačenje zbuja tudi večje zanimanje za stanje okolja in prostora. »S tem, ko več ljudi vsak dan hodi po opravkih, v šolo in vrtec, postane zelo pomembno, kakšne so površine za pešce, kako delujejo prehodi in povezave, kako prijetna izkušnja je hoja, koga na poti srečamo in kaj se nam tam dogaja.«
Za hojo se odloča vse več ljudi. »Trend gotovo ni prisoten samo v Ljubljani, temveč tudi drugod po Sloveniji, sploh tam, kjer se oblikujejo pešcone.« Odločitev za hojo pa je povezana tako z infrastrukturo kot z drugimi pogoji. »Vplivata vsaj še dolžina in zanimivost poti, pomembno vlogo pa igra tudi varnost, sploh kadar gre za otroke.«
Mimogrede poskrbimo še za zdravje
Pomemben je tudi zdravstveni vidik hoje. Pešačenje po vsakodnevnih opravkih je lahko hkrati del dneva, ki naj bi ga namenili gibanju in tako zadostili dnevni potrebi po telesni aktivnosti. Mesta, kjer je prijetno hoditi, imajo bolj zdrave prebivalce, saj ti več hodijo in tako mimogrede poskrbijo še za svoje zdravje.
Kot pravi Andrea Backović Juričan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, lahko s hojo po opravkih izpolnimo nekaj priporočene dnevne telesne aktivnosti, vendar »mora taka zmerno intenzivna hoja trajati vsaj deset minut skupaj«. Svetovna zdravstvena organizacija sicer za odrasle priporoča vsaj dve uri in pol zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden, za otroke in mladostnike pa vsaj eno uro zmerne do visokointenzivne telesne dejavnosti na dan.
