Takoj po prevzemu Nove KBM sta nova lastnika (sklad Apollo in EBRD) na skupščini banke sklenila, da bodo njuni nadzorniki Gernot Lohr, Manfred Puffer, Andrea Moneta, Michele Rabà, Alexander Saveliev in Andrej Fatur za opravljanje funkcije prejeli pavšalno plačilo v znesku 6250 evrov bruto na mesec oziroma 75.000 evrov bruto na leto. »V to so všteti tudi drugi stroški, kot so med drugim prevoz, dnevnice, stroški prenočevanja, ki nastanejo v zvezi z delom v nadzornem svetu, in drugo,« pojasnjujejo v Novi KBM. V odgovoru ni razbrati, ali so v to plačilo vštete tudi morebitne nagrade.
Primerjava plačil, ki so jih lani prejeli prejšnji nadzorniki NKBM, kaže, da so bila ta bistveno skromnejša. Največ je prejel nekdanji član nadzornega sveta banke Peter Kukovica, slabih 38.000 evrov.
Višja pričakovanja, višje sejnine
Za družbe v državni lasti smo v Sloveniji šele pred nekaj leti uredili vprašanje sejnin in nagrad nadzornikov. »Kolikor več lastniki pričakujejo od nadzornikov, toliko višje sejnine jim bodo določili in toliko bolj jim bodo zaostrili njihovo odgovornost. Predvsem pri bankah gre za izjemno visoko odgovornost,« pravi Davorin Kračun, profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti. Kot primer izpostavlja bančno luknjo, ki so jo v celoti poravnali davkoplačevalci. »Nekdo, ki prejme 100 ali 200 evrov sejnine na mesec, zelo težko odgovarja za večmilijardno škodo. Zato verjamem, da so lastniki dosegli takšen sklep skupščine, ki uveljavlja mednarodne kriterije in interese lastnikov o višini sejnin,« dodaja Kračun.
Visoka izplačila tudi v NLB
Kako pa je v naši največji banki? Član nadzornega sveta NLB Tit A. Erker je lani prejel kar 74.649 evrov, od tega večino, več kot 42 tisočakov, za povračilo stroškov, predvsem za prevoz iz tujine. Nadzornik Miha Košak je skupno prejel 57.635 evrov. Nekdanji predsednik Gorazd Podbevšek pa nekaj več kot 33.000 evrov. Lanska plačila nadzornikom NLB poleg sejnin vključujejo povračila za opravljanje funkcije in povračilo stroškov. V banki pojasnjujejo, da nadzornik za sejnino prejme 275 evrov bruto, za udeležbo na seji komisije in sejnino za korespondenčno sejo pa 220 evrov bruto.
V Abanki, ki je poleg NLB edina še v državni lasti, so si bančni nadzorniki izplačali nekoliko nižja plačila za opravljanje funkcije. Največ, dobrih 29 tisočakov, je lani prejel predsednik nadzornega sveta Janko Gedrih, član nadzornega sveta Marko Garbajs (zdajšnji prvi nadzornik banke) pa je prejel 21.865 evrov. Nadzorniki so upravičeni še do povračila stroškov prevoza, prenočevanja, prehrane in izobraževanja.
Tujci nadzornikom ne dajo (pre)več
Nadzorniki Banke Koper, ki je v večinski lasti italijanske bančne skupine Intesa Sanpaolo, so lani prejeli od 30.000 do 22.000 evrov. Prvi nadzornik banke Vojko Čok je lani prejel 30.000 evrov, Roberto Civalleri 24.000 evrov, Borut Bratina pa 22.000 evrov sejnin in nagrad. Unicredit Banka, ki je del skupine UniCredit, pa je članom nadzornega sveta lani izplačala od 28.000 do 10.000 evrov bruto nadomestil, ki vključujejo udeležbo in pripravo na seje. Član nadzornega sveta Giuseppe Verrascina je prejel 28.000 evrov, nadzornik Franco Andretta 23.000 evrov in tretji član nadzornega sveta Francesco Slocovich 10.000 evrov bruto.
Glede na zahtevnost nadzorstvene funkcije v bankah morajo biti plačila ustrezno oblikovana in v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta, poudarjajo v Združenju nadzornikov Slovenije. Dodajajo, da mora biti plačilo v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe. Plačilo za opravljanje funkcije predstavlja nadomestilo za opravljanje funkcije, vložen trud in prevzeto odgovornost članov nadzornega sveta.
