Kot je bilo mogoče razbrati iz gledališkega lista, je bila osnovna namera predstave nekakšna dekonstrukcija flamenka, gnana z vprašanjem, ali je »flamenko tukaj in zdaj zgolj znak; estetiziran gib, forma, lupina, prežitek«. Da bi bila dekonstrukcija mogoča, je bilo treba najprej zarezati v glasbo flamenka, kar se je seštelo v več valečih se, drobno pulzirajočih, a hrupnih komadov – v daljnega sorodnika flamenka. Ples se je na zarezovanje hkrati odzival in ga sodoločal; od običajnega ekstrovertiranega, visoko stiliziranega flamenka, ki lahko učinkuje tudi povsem tehnično, se je v predstavi odlepil flamenko v svoji neprezentacijski obliki, pogreznjen vase, v poskusu, da o svoji tradiciji ne bi pričal z vsakim gibom, že skoraj melanholičen. Iz plesne sekvence v sekvenco je bilo plesnega dizajna – tistega, kar bi v kontekstu flamenko nastopa imenovali »točka« – manj in koreografije več: flamenko ni zgolj plesalkino gibanje (to še vedno lahko razumemo kot znak), ampak je tudi način, na katerega so v prostoru in času urejeni elementi predstave, način, na katerega se glasba, petje in ples sporazumevajo in sestavljajo v celoto. Če je flamenko izbruh, mora tej ideji slediti tudi dramaturgija predstave. Od sinkope na koncu ne ostane veliko, ples in zvok se zlijeta v en sam poudarek, ki ga je zaradi intenzivnosti ali, z drugimi besedami, kaotičnosti težko dojeti.
Predstavi dekonstrukcija flamenka ni uspela, vseskozi smo se, kot rečeno, gibali v historično določenem »znakovnem sistemu« flamenka, delno pa ji je uspela dekontekstualizacija; pred gledalce sodobnega plesa, ki je do tradicije sumničav (čeprav sam to že postaja), pripeljati tradicijo je zabavna, a v tem primeru ne tudi subverzivna gesta. Predstava namreč veliko pove o kontekstu, iz katerega izhaja, a se z ničimer ne nanaša na kontekst, v katerega prihaja. Vede se, kot da je »red flamenko« za Plesni teater Ljubljana popolnoma samoumeven, kot da je vizir tradicije in antitradicije popolnoma enak. Komad je kljub zanimivim nastavkom ostal na pol poti, zalebdel med dvema območjema in usmeritev zgolj nakazal, ne pa tudi izvršil.
