Pred dnevi smo obeležili dan ozaveščanja o hrupu, ko javnost opozarjamo o zdravstvenih posledicah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu. Okoljski hrup predstavlja enega najresnejših okoljskih vzrokov za breme bolezni.
Izpostavljenost visokim nivojem hrupa, nad 85 decibelov (dB), lahko privede do trajnih poškodb sluha. Hrup, glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, že pri nižjih nivojih, to je nad 55 dB, lahko povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, za otroke pa predstavlja težave pri učenju. Vpliv zvoka na zdravje in počutje ljudi večinoma povezujemo z jakostjo zvoka v okolju in njegovo povprečno letno ravnjo za dan, večer in noč. Tak pristop izhaja predvsem iz dejstva, da stalna izpostavljenost hrupu cestnega, letalskega in železniškega prometa ter industrijskih obratov v bivalnem okolju poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Z direktivo o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa evropske države izpostavljajo prav ta problem in pozivajo vse države, naj zmanjšajo hrup v okolju. Obenem pozivajo tudi k ohranjanju mirnih območij v urbanem in naravnem okolju.
Težave naglušnih
Uporabniki slušnih aparatov imajo v hrupnih okoljih pogosto težave z razumevanjem govora, saj je sposobnost, da se osredotočijo na govor in zanemarijo vse tisto, kar jih ne zanima, bistveno okrnjena. Spretnost, ki je za normalno slišeče osebe običajna in poteka nezavedno, osebam z okvaro sluha predstavlja zelo veliko težav. Nemalo uporabnikov nad aparati obupa prav zaradi hrupa v okolju, saj ga ti kljub visoko razviti tehnologiji še vedno močno krepijo.
Prav tako je uporabnikom slušnega aparata močno oteženo sprejemanje informacij prek medijev, poslušanje pogovornih oddaj in podobno, saj veliko medijev opremlja informacije in pogovorne oddaje z glasbeno podlago. Ta pa zanje predstavlja hrup, saj ne morejo izluščiti informacij, ker jih prekriva glasba. Nerazumevanje informacij zaradi hrupa v ozadju pri uporabnikih slušnega aparata povzroča dodaten stres in s stresom povezana obolenja.
Zato pri Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije pozivamo televizijske in radijske hiše: Naredite medije dostopne tudi uporabnikom slušnega aparata! Dojemanje zvočnega okolja ni povezano samo z njegovimi značilnostmi, temveč tudi z informacijo, ki nam jo prinaša, našimi preteklimi izkušnjami, odnosom do vira zvoka, s sliko, ki jo ob zvoku vidimo, in drugimi dejavniki. Poznavanje teh vplivov nam bo omogočilo, da bomo laže razumeli, zakaj se ljudje na zvoke v okolju odzivamo tako različno, so sporočili iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. lo
