Popravki napovedi gospodarskih gibanj, ki so jih včeraj objavili v Bruslju, so minimalni. BDP območja evra naj bi letos zrasel za 1,6 odstotka in ne 1,8 odstotka, kot so ocenjevali pozimi. Vzdušje na mednarodnem finančnem in gospodarskem paketu pa medtem daje slutiti, da se na obzorju rišejo nove težave.
Vse daljši seznam tveganj
V evropski komisiji so sicer prepričani, da ni nevarnosti za nastanek nove recesije, toda evropska gospodarska rast je izpostavljena novim tveganjem. Med največjimi je krhanje zdravja svetovnega gospodarstva, ki je v preteklih letih raslo na račun enormnih kitajskih apetitov po surovinah in proizvodih razvitega sveta, hitri rasti gospodarstev v razvoju in denarnih injekcijah velikih centralnih bank.
Vsaj na zadnjem področju, z izjemo počasnega zategovanja pasu ameriške centralne banke, ne gre pričakovati bistvenih sprememb v srednjeročni prihodnosti, na drugih področjih pa je odprtih več vprašanj. Od potencialnega zaostrovanja begunske krize, ki bi lahko po nekaterih izračunih ob zaprtju evropskih mej povzročila 25 milijard evrov gospodarske škode na leto, po drugih pa do 100 milijard evrov. Tu so še grožnje s terorističnimi napadi, zaradi katerih bo Belgija po izračunih tamkajšnje centralne banke izgubila letos 0,1 odstotka BDP ali dobrih 400 milijonov evrov, pa brexit, ki preti z Otoka in ga v Bruslju pri pripravi gospodarske napovedi niso upoštevali.
Kljub dejstvu, da je BDP območja evra končno dosegel raven izpred krize, je negotovost v gospodarstvu visoka. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki daje precej zanesljive informacije o trenutnem stanju v evropski industriji, se giblje okoli 51 točk in je še naprej precej nižji kot v letih 2010 in 2011, ko je bila kriza najhujša. Med obsegom investicij pred krizo in danes obstaja tako še naprej ogromen razkorak, obseg bruto investicij je bil lani nižji za več kot desetino ali 240 milijard evrov v primerjavi z letom 2008.
Slovenska rast z zavoro
V Sloveniji je položaj še bolj ekstremen. A razloga za preplah po oceni nekaterih predstavnikov evropske komisije za zdaj še ni. Če obstaja nevarnost, da začnejo potrošniki prelagati nakupe ob podaljšanem obdobju deflacije, tega v Sloveniji ni opaziti. Gospodinjstva namreč zapravljajo več, rast plač, kupne moči in padanje brezposelnosti pa pomenijo, da je zasebna potrošnja vse pomembnejša komponenta gospodarske rasti.
V Bruslju napovedujejo, da bodo slovenska gospodinjstva letos porabila 2,3 odstotka več kot lani, v letu 2017 pa bo njihova potrošnja zrasla še za 2,5 odstotka. Prispevek zasebne potrošnje k rasti BDP bo letos znašal 1,2 odstotne točke, prihodnje leto pa 2,7 odstotne točke. Neto izvoz, na katerem je v preteklih letih močno prispeval h gospodarski rasti Slovenije, naj bi letos prispeval skoraj pol manj – 0,5 odstotne točke, v prihodnjem letu pa bo njegov prispevek celo negativen, rast bo znižal za 0,1 odstotne točke.
Slovenija bo po dveh letih hitre rasti sicer že letos utonila v sivo povprečje. V evropski komisiji pričakujejo 1,7-odstotno slovensko gospodarsko rast, s čimer so podobno kot Urad za makroekonomske analize in razvoj med bolj pesimističnimi napovedovalci. Mednarodni denarni sklad (IMF) napoveduje denimo 1,9-odstotno rast slovenskega BDP, podobno kot Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). V letu 2017 naj bi bila rast 2,3-odstotna.
Spomladanska gospodarska napoved EU 2016
ec.europa.eu
PODATKI
Napoved za Slovenijo
PRORAČUNSKI SALDO (V % BDP)
RAST BDP (V %, MEDLETNO)
2,3
3,0
−2,1
2,9
−2,4
−2,9
1,7
−5,0
BRUTO JAVNI DOLG (V % BDP)
INFLACIJA (V %, MEDLETNO)
1,6
83,0
80,2
0,4
81,0
78,0
−0,8
−0,2
SALDO TEKOČEGA RAČUNA (V % BDP)
STOPNJA BREZPOSELNOSTI (V %)
7,0
7,0
9,7
6,9
9,0
6,5
8,6
8,1
