ECA je ob prisotnosti predstavnikov Reala Madrid, Fenerbahčeja, Maccabija in Olympiacosa Fibi Europe ponudila integracijo v njeno organizacijo ter skupno upravljanje evropskega klubskega prostora. ECA bi še naprej vodil evroligo in evropski pokal, kjer bi nastopalo najboljših 40 klubov, Fiba Europe pa bi imela v lasti drugorazredna tekmovanja. Omogočeno bi bilo prehajanje najboljših klubov iz slabšega v boljše tekmovanje, ob tem pa je ECA pokazal popolno pripravljenost uskladitve koledarjev tekmovanja in ustvarjanja tako imenovanih reprezentančnih oken za kvalifikacijske tekme.
Fibi Europe bi bila prepuščena tudi popolna kontrola pri odločanju o košarkarskih pravilih, prestopih, sankcijah pri dopingu in kaznovanju ob kršenju pravil. ECA je ob tem zahteval takojšnji umik suspenza štirinajstim zvezam. Do tega na koncu ni prišlo, saj se strani nista mogli zediniti, koliko klubov bi nastopalo v posameznem tekmovanju. Natančneje, Fiba Europe ni želela privoliti, da bi v evroligi in evropskem pokalu nastopalo najboljših 40 klubov. Strani bosta zdaj natančneje preučili povzetke sestanka, nato pa naj bi v bližnji prihodnosti znova sedli za skupno mizo.
Brezkompromisna Fiba
Fiba Europe tako do nadaljnjega na evropskem klubskem področju nadaljuje brezkompromisno obnašanje, saj ne izbira načinov, s katerimi želi klube prikleniti na svoje tekmovanje, ligo prvakov. Prav zanimivo je, da križemrok ob vsem dogajanju stojijo tudi višje instance in ne posežejo v zadevo, ki meji na absurd. Fiba Europe ima med osnovnimi poslanstvi navedeno, da deluje v dobro košarke kot športa, kar ne bi moglo biti dlje od resnice. To so klubi dojeli že leta 2000, ko so ustanovili svoje elitno tekmovanje.
»Za takratni razkol v evropski košarki je bila kriva Fiba s svojo neelastičnostjo. Ni razumela, da se je težišče premaknilo h klubom, ki imajo denar ter najboljše igralce in trenerje. O vsem pa so odločale zveze, ki so sestavljale Fibo. Spomnim se takratnega sestanka v Münchnu. Tja sem se peljal s Smeltovo katrco in parkiral dve ulici proč od hotela, da me ne bi videli. Večina je namreč prišla s svojimi zasebnimi letali. To so bili ljudje, ki so dajali in še dajejo po deset milijonov na leto iz svojega žepa. Govorili smo o prihodnosti evropskih tekmovanj. Na koncu je tedanji generalni sekretar Fibe Borislav Stanković vstal in rekel, da so nas poslušali, a da klubi tako in tako o ničemer ne odločajo, temveč zveze. Zapustil je prostor, mi pa smo se le spogledali. Če nekaj minut je predsednik Benettona predlagal, da se dobimo čez dve uri in naredimo svojo ligo. Tako je razpadla Fibina evroliga,« se je dogajanja izpred slabih 20 let na nedavni okrogli mizi o stanju v evropski košarki spomnil nekdanji direktor Olimpije Radovan Lorbek.
Svobodna izbira klubov
Danes stvari ne stojijo precej drugače. Če bi Fibi Europe bilo mar za klube, bi jim ponudila takšne pogoje, da bi ti brez zadržka izbrali njeno ligo prvakov, v kateri je, mimogrede, še vedno precej nejasnega. Krovni evropski košarkarski organizaciji gre v nos poteza ECA, ki je dal klubom na voljo paketno ponudbo – če je klub želel sodelovati v evroligi, so morali ostali sprejeti tudi mesta v evropskem pokalu. To pa je pomenilo, da bi bila njegova liga prvakov znova le tretjerazredno tekmovanje. Ključni besedi pri vsem skupaj sta na voljo. Nihče iz ECA namreč klubov ni silil, da sprejmejo njihovo ponudbo. Prav tako jih v to niso silili klubi, ki imajo pravico nastopa v evroligi. Na mizi so imeli ponudbo tako ECA kot Fibe Europe, v večini primerov pa so sami, brez kakršnega koli pritiska, izbrali prvo. Za primer dodajmo ligo ABA, kjer je 11 klubov glasovalo za tekmovanji pod okriljem ECA, le Cibona je bila proti.
Svobodna izbira klubov za tekmovanji, ki jim z vseh pogledov ponujata več, je veljake v Fibi Europe tako prizadela, da so se z brezkompromisnimi potezami spravili na posamezne zveze, med njimi tudi slovensko. Te se temu niso uprle in so nadaljevale s podobnimi prijemi nad svojimi klubi. A kot kaže, je po nedavnem sestanku v Münchnu le posijala luč na koncu predora. Upati gre, da bo tudi Fiba Europe naposled le omehčala svoja stališča in končno delovala v skladu z zapisanim – v dobro košarke.
