Petkova skupščina Petrola je podprla nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe in Československa obchodni banke, skladno s katerim delničarjem pripada 12,60 evra bruto dividende na delnico. Dividende bodo izplačane 12. avgusta. Rast cene delnice v letošnjem letu lahko pripišemo željam vlagateljev po več kot štiriodstotni bruto dividendi donosnosti kot tudi možnosti popolne liberalizacije trga naftnih derivatov, ki bo trgovcem dovoljevala popolno svobodo pri določanju cen na trgu.
Slovenija je na trgu naftnih derivatov v preteklih desetletjih ohranjala regulacijo cen. Čeprav so se prodajne cene prilagajale svetovnim cenam nafte, je imela država vseeno glavno vlogo pri določanju strukture cen in bruto marž prodajalcev. Posledica tovrstnega načina uravnavanja trga je vsekakor nezanimanje za vstop novih prodajalcev. Tako imamo v Sloveniji tipično oligopolno strukturo z dvema večjima naftnima trgovcema, to sta Petrol in OMV. Oba imata široko in gosto mrežo bencinskih servisov. V primerjavi z drugimi evropskimi državami imamo eno najbolj standardiziranih in kakovostnih ponudb bencinskih servisov, sistem reguliranih cen državi prinaša obvladljiv fiskalni dohodek, naftni trgovci pa imajo dobre poslovne rezultate. Pomembno vprašanje je, ali bi lahko s sprostitvijo marž dosegali še večje dobičke.
Marže slovenskih naftnih trgovcev so med najnižjimi, niso pa znatno nižje od marž v Avstriji, sploh na področju bencinov. Prekomeren dvig marž bo odprl aktivno cenovno konkurenco med obstoječimi in potencialnimi novimi ponudniki. Dvig marž, kot tudi približevanje marž k tujim ravnem, bo najverjetneje povzročil ekonomsko upravičenost vstopa novih tako imenovanih diskontnih ponudnikov. Posledično se bo konkurenca med ponudniki povečala, s tem pa lahko sčasoma pričakujemo postopen padec cen naftnih derivatov in približevanje cen na raven, na kateri so bile pred liberalizacijo. Znižanje povprečne ravni cen pomeni tudi povečanje prodanih količin naftnih derivatov in posledično povečanje proračunskih prilivov.
